62.m člen
(odškodninske tožbe posrednih kupcev)
(1)
Če sta temelj ali višina odškodninskega zahtevka odvisna od tega, v kakšni višini je bila razlika v ceni prenesena naprej na tožnika, ki je posredni kupec, je tožnik dolžan dokazati obstoj in obseg prenosa razlike v ceni nanj. Tožnik lahko z obrazloženim predlogom predlaga ali zahteva, da sodišče naloži tožencu ali tretji osebi razkritje dokazov oziroma podatkov.
(2)
V primeru iz prejšnjega odstavka se domneva, da je razlika v ceni prenesena na tožnika, ki je posredni kupec, če ta dokaže, da:
a)
je toženec kršil konkurenčno pravo,
b)
je bila razlika v ceni, ki je bila prenesena na neposrednega kupca toženca, posledica kršitve konkurenčnega prava, in
c)
je kupil blago ali storitev, ki je predmet kršitve konkurenčnega prava, oziroma je kupil blago ali storitev, ki izhaja iz blaga ali storitve, ki je predmet kršitve, ali pa vsebuje takšno blago ali storitve.
(3)
Prejšnji odstavek se ne uporablja, če toženec dokaže, da razlika v ceni ni bila v celoti ali delno prenesena na tožnika.
(4)
Sodišče pri oceni, ali je toženec uspel dokazati, da je tožnik v celoti ali delno prenesel razliko v ceni, ter ali je tožnik uspel dokazati, da je bila razlika v ceni prenesena nanj, upošteva tudi:
a)
odškodninske tožbe v zvezi z isto kršitvijo konkurenčnega prava, ki so jih vložili tožniki z drugih stopenj dobavne verige,
b)
pravnomočne sodbe, izdane na podlagi tožb iz prejšnje točke,
c)
relevantne javno dostopne informacije, ki izhajajo iz primerov javnopravnega izvajanja konkurenčnega prava in se nanašajo na odškodninski zahtevek.
(5)
Če se ugotovi, da je bila razlika v ceni v celoti ali delno prenesena na naslednjo stopnjo dobavne verige, višine prenesene razlike v ceni pa se ne da ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti le z nesorazmernimi težavami, sodišče po prostem preudarku oceni, kateri del razlike v ceni se je prenesel naprej.