19. člen
(sajenje proizvodnih hmeljišč in hramba dokazil o uporabljenih sadikah)
(1)
V proizvodna hmeljišča je zaradi preprečevanja širjenja oziroma zatiranja hmeljeve uvelosti in viroidne zakrnelosti hmelja iz Priloge 3 tega pravilnika dovoljeno saditi ali dosaditi le uradno potrjene certificirane sadike A iz 13. ali 14. člena tega pravilnika, certificirane sadike B iz 16. člena tega pravilnika ali uradno pregledane standardne sadike iz prejšnjega člena.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v evidenco pridelovalcev hmelja v skladu s predpisom, ki ureja evidenco pridelovalcev hmelja (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec hmelja), posadi ali dosadi v proizvodno hmeljišče na svojem kmetijskem gospodarstvu:
1.
uradno potrjene certificirane sadike B ali uradno pregledane standardne sadike hmelja, ki so bile pred tem eno rastno dobo posajene v ukorenišče, ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka tega člena. Navedeni pogoji morajo biti uradno preverjeni pred sajenjem sadik v ukorenišče, in sicer na podlagi uradnih evidenc o potrjenih okužbah s hmeljevo uvelostjo in viroidno zakrnelostjo hmelja. Pogoje preveri organ za potrjevanje na podlagi vloge pridelovalca hmelja, ki mora biti vložena najmanj 14 dni pred sajenjem sadik v ukorenišče. Po preveritvi izda organ za potrjevanje pridelovalcu hmelja potrdilo, da zemljišče izpolnjuje pogoje za ukorenišče;
2.
sadike, pridobljene v drugem proizvodnem hmeljišču, ki je vpisano pri njegovem kmetijskem gospodarstvu, in izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka tega člena. Navedeni pogoji morajo biti uradno preverjeni v rastni dobi pred pridobivanjem sadik, in sicer na podlagi uradnih evidenc in na podlagi opravljenega uradnega pregleda v proizvodnem hmeljišču, v katerem bodo sadike pridobljene. Pogoje preveri organ za potrjevanje na zahtevo pridelovalca hmelja, ki mora biti vložena najpozneje do 30. aprila v letu pred nameravanim pridobivanjem sadik. Če so pogoji izpolnjeni, izda organ za potrjevanje pridelovalcu hmelja potrdilo izpolnjevanju pogojev za pridobivanje sadik v proizvodnem hmeljišču;
3.
sadike, ki so bile pridelane in dane na trg v drugi državi članici Evropske unije, če izpolnjujejo najmanj zahteve, določene s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin, in če je bil zanje izdan rastlinski potni list v skladu z Direktivo Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo (UL L št. 4 z dne 8. 1. 1993, str. 22), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2005/17/ES z dne 2. marca 2005 o spremembi nekaterih določb Direktive 92/105/EGS glede rastlinskih potnih listov (UL L št. 57 z dne 3. 3. 2005, str. 23), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 92/105/EGS).
(3)
Pridelovalec hmelja lahko v skladu s 1. točko prejšnjega odstavka vzpostavi ukorenišče le na enoti pridelave, ki pripada njegovemu kmetijskem gospodarstvu. Ukorenišče mora biti na površini:
-
na kateri najmanj 2 leti pred sajenjem sadik niso rasle hmeljne rastline;
-
kjer še ni bila potrjena okužba z blago ali letalno obliko hmeljeve uvelosti, v 250-metrskem varovalnem pasu pa v zadnjih 3 rastnih dobah ni bila potrjena okužba z letalno obliko hmeljeve uvelosti;
-
ki je od drugih hmeljišč ali površin, na katerih so rastline, gostiteljice karantenskih škodljivih organizmov iz Priloge 3 tega pravilnika, oddaljena najmanj 20 m.
(4)
Proizvodno hmeljišče, v katerem se lahko pridelajo sadike iz 2. točke drugega odstavka tega člena mora biti posajeno z uradno potrjenimi certificiranimi sadikami A ali certificiranimi sadikami B ali uradno pregledanimi standardnimi sadikami in mora izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
-
da v njem še ni bi bila ugotovljena blaga ali letalna oblika hmeljeve uvelosti, v 250-metrskem varovalnem pasu pa ni bila potrjena okužba z letalno obliko hmeljeve uvelosti,
-
da v njem še ni bi bila ugotovljena okužba z viroidno zakrnelostjo hmelja oziroma je od zadnje potrjene okužbe preteklo obdobje, določeno s predpisom, ki odreja ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja viroidne zakrnelosti hmelja.
(5)
Stroške preverjanja pogojev iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena nosi pridelovalec hmelja.
(6)
Za proizvodno hmeljišče, posajeno s sadikami iz 2. ali 3. točke drugega odstavka tega člena, se šteje, da so posajena s sadikami brez certifikata.
(7)
Pridelovalci hmelja morajo kot končni uporabniki uradno potrjenih certificiranih sadik A, uradno potrjenih certificiranih sadik B ali uradno pregledanih standardnih sadik ali sadik brez certifikata še najmanj 3 leta po posaditvi ali dosaditvi teh sadik na stalno mesto v hmeljišče hraniti dokazila, ki so bila za te sadike izdana v skladu s tem pravilnikom, v skladu s predpisom, ki določa pogoje za registracijo pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov in izdajanje rastlinskih potnih listov, ali v skladu z določbami Direktive 92/105/EGS. V primeru iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena morajo hraniti potrdilo o ustreznosti zemljišča za ukorenišče ali potrdilo o izpolnjevanju pogojev za pridobivanje sadik v proizvodnem hmeljišču najmanj 3 leta od njegove izdaje.