14. člen
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih podeželskih naselij)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje, s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, v enotah urejanja prostora z oznakami: ČE 1, ČE 2, ČE 5, ČE 6, ČE 8, BU 1, BU 4, DL 1, DL 3, DL 5, DL 6, DL 8, DL 13, MA 1, MA 2, MA 3, MA 4, MA 6, MA 7, ŠA 1, ŠA 3, ŠA 12, ŠA 12/1, ŠA 13, DM 1, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:
? stanovanjske stavbe:
? nestanovanjske stavbe:
? gradbeni inženirski objekti:
(2)
Na območjih stavbnih zemljišč, v delu enot urejanja prostora MA 2, MA 4 in MA 5, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, kulturni dom ipd.), z oznako podrobnejše namenske rabe CD, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za naslednje vrste objektov:
? nestanovanjske stavbe:
? gradbeni inženirski objekti:
(3)
Na območjih stavbnih zemljišč, v delu enot urejanja prostora ČE 4, MA 4, DL 2, DM 2 in DM 7, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, trgovina …), z oznako podrobnejše namenske rabe CU, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za naslednje vrste objektov:
? stanovanjske stavbe:
? nestanovanjske stavbe:
? gradbeni inženirski objekti:
(4)
V delu enote urejanja prostora MA 4, na območjih športnih površin, ki so namenjene za igrišča in športne objekte, z oznako podrobnejše namenske rabe BC, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:
? nestanovanjske stavbe:
? gradbeni inženirski objekti:
(5)
Na območju stavbnih zemljišč, v enoti urejanja prostora ČE 1 in DM 7, ki so namenjene za turistične dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
? stanovanjske stavbe:
? nestanovanjske stavbe:
? gradbeni inženirski objekti:
(6)
V enoti urejanja prostora DL 1, na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je poleg posegov iz 13. člena za šport, rekreacijo in drugih objektov in naprav za prosti čas, možna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev montažnih objektov, kot so: nadstreški ob igralnih površinah, shrambe za športne rekvizite, klubski in društveni prostori, garderobni objekti in sanitarije. Oblika objektov se prilagodi namenu. Na teh površinah so dopustni posegi iz 13. člena za objekte prometne infrastrukture, prenosne in distribucijske cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode ter druge gradbeno inženirske objekte.
(7)
V enotah urejanja prostora DL 8 in DM 1, na območjih energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe E, so dopustni posegi iz 13. člena odloka za gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi in ostali gradbeno inženirski objekti ter dostopne poti) v skladu s skupnimi pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. Oblika objektov se prilagodi namenu.
(8)
Na območjih prometnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe PC in PO, ki so namenjeni za promet, ter na območjih ostalih prometnih površin in pripadajočih varovalnih pasovih ter na območjih vseh prometnih površin iz petega odstavka 13. člena tega odloka so dopustni posegi iz drugega odstavka 13. člena tega odloka, in sicer za: objekte prometne infrastrukture, avtobusna/železniška postajališča, kolesarske in peš površine ter podzemne in nadzemne komunalne in energetske objekte in omrežja ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(9)
Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K2, v enoti urejanja prostora ŠA 1, so dopustni posegi, kot je določeno v 22. in 29. členu, za območja kmetijskih zemljišč.
(1)
Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli in se upošteva obstoječi koncept zazidave. Stanovanjske objekte, obrtno/servisne, objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo, pomožne objekte, se gradi v notranjosti parcele. Kolikor so ti objekti samostojni se jih umesti v predpisanih odmikih od parcelnih mej, ter na ulični strani, v liniji zadnje fasade sosednjih stanovanjskih objektov. Obrtno/servisne objekte, objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti se lahko gradi tudi v notranjosti parcele. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcele lahko gradi le, če so ali se načrtuje gradnja stanovanjskih objektov v drugi vrsti in če je do parcele urejena dovozna pot, ki ne poteka preko dvorišča hiše v prvi vrsti.
(2)
Ob ulici/cesti se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. Smer slemena mora biti usklajena z obstoječimi objekti (če je smer enotna v naselju).
(3)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, vendar ne manjši od 1,0 m ali ga ni, če tako narekuje sistem zazidave, teren in s tem soglaša sosed in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih, kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(4)
Na območju s podrobnejšo namensko rabo z oznako CD, CU so odmiki objektov lahko manjši oziroma se objekti lahko stikajo, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednjih zemljiščih, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča ali objekta.
(1)
Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na predpisane odmike.
(2)
Višina stanovanjskih objektov je do K+P+M ter do K+P+1 izjemoma največ do K+P+1+M (če to dopušča zasnova naselja, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov nad urejenim terenom). Na objektih višine do K+P+1, pod streho ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči, prostor pod streho je lahko izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Na objektih K+P+M so poleg strešnih oken lahko tudi frčade in pultna okna. Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se upošteva višina talne vode. V ravninskem delu je kota pritličja lahko do 0,50 m nad urejenim terenom. Višina družbenih in upravnih objektov je do tri stanovanjske etaže nad terenom. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v enoti urejanja. Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Slednje mora biti vkomponirano v silhueto naselja in prikazano ter utemeljeno v projektni dokumentaciji. Silosi so lahko visoki do 10 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri umeščanju višjih objektov so izjeme kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).
(3)
Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1)
Objekti morajo biti oblikovani v skladu z arhitekturno tipiko območja. Objekti v vseh enotah urejanja prostora iz prvega odstavka tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega tlorisa. Oblika je lahko lomljena v L ali U. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar morajo v osnovi biti prav tako podolgovati. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi ipd.). Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora.
(2)
Strehe na vseh objektih morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni 30 o do 45 o, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in ostalih pritiklinah, kot so terasa, vetrolov, zimski vrt, drvarnica, lopa, garaža, nadstrešek ipd.) ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe so možne tudi na eno- in večstanovanjskih objektih ter na nestanovanjskih objektih, ki so ožji od 10,0 m, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti nižja od slemena dvokapnice. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Na območju enote urejanja prostora ŠA 12/1 se vzporedno s cesto izvede simetrična dvokapnica. Za dvokapnim delom objekta (v notranjosti parcele) pa je možna kombinacija z ravno streho.
(3)
Fasade se opleska v svetle, zemeljske barve, lahko so delno obdelane v lesu. Signalne barve so prepovedane.
(4)
Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Pri zasaditvi se uporablja avtohtona drevnina. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da se z nadvišavo terena na katerikoli način ne ogroža sosednjega zemljišča in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(5)
Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Višina ograje za stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, ki mejijo na odprto krajino, je lahko višine 1,80 m. Varovalna ograja ob športno-rekreacijskih objektih je lahko višine do 4,0 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje.
(6)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
(7)
Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišče, veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija, domačija, zidanica ali vinska klet.
Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so vzporedne ali pravokotne na cesto ali sledijo obstoječemu poselitvenemu vzorcu. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
Za vse enote urejanja prostora veljajo skupni in splošni pogoji iz 6.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
(1)
V posameznih enotah urejanja prostora so naslednje enote kulturne dediščine:
– BU 1: EŠD 17200 – Zvonik (Budinci),
– DL 1: EŠD 2948 – Cerkev sv. Nikolaja (Dolenci),
EŠD 6834 – Domačija Dolenci 12 (Dolenci),
– MA 4: EŠD 3168 – Cerkev Marijinega obiskanja (Markovci),
– DM 7: EŠD 4147 – Evangeličanska cerkev (Domanjševci),
EŠD 18373 – Ambient ob evangeličanski cerkvi
(Domanjševci),
– DM 1: EŠD 6847 – Vaški zvonik (Domanjševci),
EŠD 17840 – Domačija Balerovi (Domanjševci),
EŠD 18038 – Jankočina hiša (Domanjševci),
– DL 2 EŠD 2948 – Cerkev sv. Nikolaja (Dolenci),
EŠD 27549 – Križ – (Dolenci).
(2)
Za našteto kulturo dediščino iz prvega ostavka f) točke tega člena se varuje tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(3)
Pred pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za gradnjo na parcelah 2174 in 2175, k.o. Budinci, je potrebno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaprositi za kulturnovarstvene pogoje. V kulturnovarstvenih pogojih naj se opredeli pas okoli enote kulturne dediščine, kjer objekti niso dopustni.
(4)
V enotah urejanja prostora MA 1 in MA 4 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature 2000, EPO in KP Goričko ter na območju naravnih vrednot usmeritve izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine.
(5)
Pred začetkom izvajanja potencialnih vzdrževalnih in rekonstrukcijskih delih na cerkvi Sv. Nikolaj v Dolencih, v enoti DL 2, je potrebno zaprositi območno službo za varovanje narave za naravovarstvene smernice in jih pri izvedbi dosledno upoštevati. Izvajanje del je potrebno prilagoditi življenjskemu ciklusu netopirjev. Na obstoječe podstrešne odprtine objektov naj se ne namešča žičnatih mrež, ki so manjše od 20 x 12 cm. Reže polken naj bodo odprte. Objektov naj se ne osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar tako, da bo vpliv na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin skozi katere izletavajo netopirji). Prednostno naj se uporabljajo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop. V bližini naj se v največji možni meri ohranja drevesna in grmovna vegetacija.
(6)
V enotah urejanja prostora DM 1 in MA 5, ki se nahajata (delno ali v celoti) v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne pogoje iz 34. člena tega odloka.
(7)
Na stavbnih zemljiščih v enotah urejanja prostora iz tega člena, ki se nahajajo na območju raziskovalnega prostora Murska depresija, raziskave niso možne.
(8)
Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja prostora MA 3, MA 4, MA 5, MA 6 in DM 1 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(9)
Na delu enot urejanja prostora ČE 1, ČE 2, ČE 4, ČE 5, ČE 6, ČE 8, BU 1, BU 4, DL 1, DL 2, DL 3, DL 5, DL 6, DL 8, DL 13, MA 1, MA 2, MA 3, MA 4, MA 5, MA 6, MA 7, ŠA 1, ŠA 3, ŠA 12, ŠA 12/1, ŠA 13, DM 1, DM 2, DM 7, ki se nahajajo na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(10)
Na delu enot urejanja prostora ČE 8, ŠA 12 in ŠA 13, ki se nahajajo na požarno ogroženem območju, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(11)
Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
(1)
Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje, kot je določeno v splošnih pogojih.
(2)
Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji 8.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.