15. člen
(centralni del naselja Šalovci)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1)
Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, v enotah urejanja prostora z oznakami ŠA 4, ŠA 5, ŠA 5/1, ŠA 9 in ŠA 10 so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za naslednje vrste objektov:
? stanovanjske stavbe:
? nestanovanjske stavbe:
? gradbeni inženirski objekti:
(2)
Na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju, z oznako podrobnejše namenske rabe CU, v enoti urejanja prostora ŠA 22 in ŠA 23 so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
? stanovanjske stavbe:
? nestanovanjske stavbe:
? gradbeni inženirski objekti:
(3)
V enoti urejanja prostora ŠA 6 (šolski kompleks) je na območjih stavbnih zemljišč, namenjenim centralnim dejavnostim s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe CD, dopustna izvedba posegov iz 13. člena tega odloka, za objekte:
? nestanovanjske stavbe:
? gradbeni inženirski objekti:
(4)
V enotah urejanja prostora ŠA 7, ŠA 6 in ŠA 4, na območju športnih površin, ki so namenjena za igrišča in športne objekte ob osnovni šoli in na območju občinskega športnega centra v Šalovcih, z oznako podrobnejše namenske rabe BC, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:
? nestanovanjske stavbe:
? gradbeni inženirski objekti:
(5)
Na območjih energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe E, v enoti urejanja prostora ŠA 5/1 so dopustni posegi iz 13. člena odloka za gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi in ostali gradbeno inženirski objekti ter dostopne poti) v skladu s skupnimi pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. Oblika objektov se prilagodi namenu.
(6)
Na območjih prometnih površin in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, ter na območjih ostalih prometnih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe PC in PO ter na vseh prometnih površinah iz petega odstavka 13. člena tega odloka so dopustni posegi iz drugega odstavka 13. člena tega odloka, in sicer za: objekte prometne infrastrukture, avtobusna/železniška postajališča, kolesarske in peš površine ter podzemne in nadzemne komunalne in energetske objekte in omrežja ter druga gospodarska javna infrastruktura. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(7)
Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in K2, v enotah urejanja prostora ŠA 4, ŠA 5, ŠA 5/1, ŠA 7 in ŠA 10 so dopustni posegi in pod pogoji kot je za kmetijska zemljišča določeno v 22. členu in 29. členu tega odloka.
(1)
Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, vendar ne manjši od 1,0 m ali če tako narekuje sistem zazidave, teren in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava in rekonstrukcija objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(2)
Na območju z oznako podrobnejše namenske rabe CD, CU so odmiki objektov lahko manjši oziroma se objekti lahko stikajo, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča/objekta.
(3)
Pri umeščanju novih objektov in dozidavi se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije v naselju. Regulacijske črte se povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju; postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja, dela naselja ali cesti. Odstopanja so možna v podenoti urejanja prostora ŠA 5/1, kjer izrazite regulacijske linije ni zaznati in se objekti umeščajo po obstoječem poselitvenem vzorcu.
(4)
Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišče veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija.
(1)
Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest.
(2)
Višina stanovanjskih objektov je do K+P+M ali do K+P+1, izjemoma največ do K+P+1+M (če to dopušča zasnova naselja, zapolnitev vrzeli, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov nad urejenim terenom).
(3)
Na objektih, ki so višine do K+P+1 ali K+P+2 pod streho ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči, prostor pod streho je lahko izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Na objektih K+P+M oziroma objektih z mansardo (M) so poleg strešnih oken lahko tudi frčade in pultna okna. Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se upošteva višina talne vode. V ravninskem delu je kota pritličja lahko do 0,50 m nad urejenim terenom.
(4)
Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funkcijam, večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti in je lahko do K+P+2 ali do K+P+1+M nad urejenim terenom. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v enoti urejanja prostora. Višina stavb za šport se prilagodi namenu.
(5)
Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Višji objekti morajo biti vkomponirani v silhueto naselja in prikazani v projektni dokumentacij. Silosi so lahko visoki do 10,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi.
(6)
Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja, zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).
(7)
Višina objektov namenjenih turizmu in rekreaciji v enoti urejanja prostora ŠA 4 so lahko višine do K+P+M. Na območju enote urejanja prostora ŠA 6 in ŠA 7 pa se višina objektov prilagaja namenu in ne smejo izstopati iz silhuete naselja. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji, ki pa se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki.
(8)
Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri gradnji ob obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1)
Vsi objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipiko območja. Stanovanjski objekti v vseh enotah urejanja prostora iz prvega odstavka tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega tlorisa, lahko lomljena v L ali U. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolžen, ki je lahko lomljen ali sestavljen. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi ipd.). Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora.
(2)
Smeri slemena so pravokotno ali vzporedno na cesto oziroma s smerjo, ki posnema obstoječi poselitveni vzorec.
(3)
Strehe na stanovanjskih objektih so simetrične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj, na javnih objektih lahko tudi štirikapnice nižjih naklonov, s smerjo slemena po daljši stranici objekta v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in ostalih pomožnih objektih, kot so terasa, zimski vrt, drvarnica, lopa, garaža, nadstrešek ipd.) ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani skladno z osnovnim objektom. Ravne strehe so možne tudi na eno- in večstanovanjskih objektih ter na nestanovanjskih objektih, ki so ožji od 10 m, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh.
(4)
Fasade so v svetlih barvah, zemeljskih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora. Signalne barve fasad so prepovedane.
(5)
Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija.
(6)
Na območju javnih površin se zagotovi zasaditev z avtohtono drevnino.
(7)
Posamezna stanovanjska parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,2 m. Višina ograje za stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, ki mejijo na odprto krajino je lahko višine 1,8 m. Višina ograje okrog centralnih dejavnosti se prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv in okrasne betonske ograje.
(8)
Na območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne ograje višine do 4,0 m, ograje ob parcelni meji pa do 2,0 m. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje niso dovoljene.
(9)
Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(1)
Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.
Za vse enote urejanja prostora veljajo skupni in splošni pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
(1)
V enotah urejanja prostora ŠA 5, ŠA 5/1 in ŠA 6 je več enot kulturne dediščine:
– ŠA 5: EŠD 18308 – Kerecov vodnjak (Šalovci)
EŠD 18037 – Domačija Rotceni (Šalovci),
– ŠA 5/1: EŠD 18043 – Hiša Šalovci 112 (Šalovci),
EŠD 17389 – Vaški zvonik (Šalovci),
– ŠA 6: EŠD 24765 – Šola (Šalovci).
(2)
Na območjih enot kulturne dediščine se na enotah urejanja prostora iz prvega odstavka f) točke tega člena varuje tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(3)
V enoti urejanja prostora ŠA 5/1 (EŠD 17389 – Vaški zvonik (Šalovci), je pred pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za gradnjo na parceli 8425. k.o. Šalovci, potrebno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaprositi za kulturnovarstvene pogoje. V kulturnovarstvenih pogojih naj se opredeli pas okoli enote kulturne dediščine, kjer objekti niso dopustni.
(4)
V vseh enotah se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature, EPO, KP Goričko, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine.
(5)
V primeru rekonstrukcij obstoječega cestnega omrežja, naj se na območju črnih točk povozov dvoživk v enotah urejanja prostora ŠA 9, ŠA 5 in ŠA 4 vzpostavijo podhodi in ograje za dvoživke oziroma se kako drugače zagotovi zmanjšano smrtnost zaradi povozov. Evidentirane črne točke so razvidne iz analize izhodiščnega stanja.
(6)
Na območju vseh enot urejanja prostora iz tega člena, ki se nahajajo na območju raziskovalnega prostora Murska depresija, raziskave niso možne.
(7)
Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja prostora ŠA 5, ŠA 6 in ŠA 10 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(8)
V enotah urejanja prostora ŠA 4, ŠA 5, ŠA 5/1, ŠA 6, ŠA 7, ŠA 9, ŠA 10, ŠA 22 in ŠA 23, ki se nahajajo na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi se upoštevajo ukrepi iz skupnih prostorsko izvedbenih pogojev glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(9)
Na delu enote urejanja prostora ŠA 5/1, ki se nahaja na požarno ogroženem območju, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.
(10)
Na delu enote urejanja prostora ŠA 5, ki se nahaja v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne pogoje iz 34. člena tega odloka.
(11)
Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
(1)
Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji 8.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.