25. člen
(pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo)
Sestavni del izvedbenega dela občinskega prostorskega načrt se štejejo tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz 13. člena tega odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.
(1)
Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo, za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2)
Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje, če je le-to zgrajeno. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(3)
Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se obvezno priključi tudi na kanalizacijsko omrežje. Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, se odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic v skladu z zakonodajo. Vsebina greznic se obdela na eni od komunalnih čistilnih naprav. Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo. Podrobnejše pogoje o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ureja občinski odlok.
(4)
Do vodohranov, čistilnih naprav, prečrpališč in podobne okoljske infrastrukture je treba zagotoviti dostopne poti in izgradnjo druge infrastrukture, objektov in naprav, ki zagotavlja delovanje, izboljšanje distribucije in kvaliteto pitne vode.
(1)
Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin in se izvaja v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je že izveden mešani sistem.
(2)
Odvajanje odpadne vode se lahko začasno ali stalno zagotovi z uporabo individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica) v skladu z zakonodajo in je v soglasju z izvajalcem javne službe.
(3)
Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.
(4)
V gričevnatem delu občine se na območjih stavbnih in ostalih zemljišč, na katere se posega z gradnjo, mora urediti odvod padavinskih voda s streh in utrjenih površin z drenažo, ki prepreči erozijo in plazenje ali kontrolirano spelje do najbližjih odvodnih jarkov, struge potoka oziroma v primerno kanalizacijo. Zajame se tudi padavinske vode, ki bi v primeru erozije lahko povzročile škodo na objektih.
(5)
Odvajanje in zbiranje gnojnice ter drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča) oziroma v skladu z zakonodajo.
(6)
Zbiranje, odvoz in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov komunalnih odpadkov izvaja izvajalec gospodarske javne službe. Dovoljeno je kompostiranje lastnih organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
(7)
Vsi interni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti evidentirani pri izvajalcu gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(1)
Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Nove in nadomestne električne vode in priključke se v odprtem prostoru lahko izvede zračno, v naseljih pa zemeljsko, zračno le pod pogojem, da gre za prilagoditev/povezavo nadzemnega omrežja z podzemnim omrežjem. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.
(2)
Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem, se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.
(3)
Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor, ki znaša 2x40 m za zračne vode oziroma 2x10 m za zemeljske vode pri daljnovodih nazivne napetosti 400 kV in 220 kV; 2x15 m za zračne vode oziroma 2x3 m za podzemne vode pri daljnovodih z nazivno napetostjo 110 kV in 35 kV; 2x10 m za zračne vode oziroma 2x1 m za podzemne vode pri daljnovodih nazivne napetosti od 1 do vključno 20 kV ter za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m okoli ograje razdelilne ali transformatorske postaje. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje.
(4)
Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo in energijo biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi kmetijskih pridelkov in odpadkov iz kmetijstva. V vseh enotah urejanja prostora je možna (na objektih) postavitev zbiralnikov sončne energije in sončne svetlobe.
(5)
Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov in izvedene z upoštevanjem zadnjega stanja tehnike.
(6)
Vizualno izpostavljenost transformatorskih postaj je treba omejiti tako, da se vključujejo v objekte drugih namembnosti, pod pogojem, da sevanje ne ogroža uporabnikov objekta, oziroma se združujejo z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami.
(7)
Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Uredi se javna razsvetljava ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih prostorskih enotah.
(8)
Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m2, se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni viri se štejejo:
(1)
Vsi objekti elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture morajo biti grajeni na način, ki omogoča skupno uporabo teh objektov.
(2)
Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. Upošteva naj se združevanje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave in njihove varnostne pasove.
(3)
Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega TK omrežja. V primeru premestitve TK naprav je treba obvestiti operaterja. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo TK omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavca TK omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja upravljavca TK naprav.
(4)
Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko locira v vseh enotah urejanja. Pri načrtovanju objektov in naprav omrežij brezžičnih komunikacij je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja. Na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov, se antene in oddajnike ne namešča (razen ob soglasju z kulturnovarstveno službo). V odprti krajini se preveri vizualno izpostavljenost.
(5)
Postavitev baznih postaj, vključno s samostoječimi antenskimi stolpi, je dopustna v enotah urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo IG, IK, O, E, PO, PC, K1, K2, G. Znotraj stavbnih zemljišč z namensko rabo SK, CD, CU, BT, BC in A je možna postavitev baznih postaj, razen antenskih stolpov, v/na nestanovanjskih stavbah. V vseh enotah urejanja prostora je postavitev možna ob soglasju pristojnega občinskega organa in ob soglasju pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(6)
Objektov mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stanovanjske stavbe, objekte varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter otroška igrišča. V čim večji meri se jih umešča v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave ter njihove varnostne pasove.
(7)
Objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno načrtovati tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Za umestitev bazne postaje na antenskih stebrih je potrebna prostorska preveritev in utemeljitev tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.
(8)
Oblikovanje objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten), okolico objekta pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe.
(9)
Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na zavarovana območja, naravne vrednote, varovana območja narave, v varovalne gozdove in v gozdove s posebnim namenom ter v območja in objekte varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Izjemoma je takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru dopusten le na podlagi soglasja organov, pristojnih za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine oziroma organa pristojnega za gozdove.
(10)
V primeru, da je objekt, na katerem je zgrajena bazna postaja, predviden za rušenje, je na ureditvenem območju dopustno zgraditi ali namestiti ustrezno začasno bazno postajo. Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo odstrani oziroma ohrani, če je usklajena z določili tega odloka.
(1)
Objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni najmanj 5,0 m. Odmiki so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste in so skladni z zakonodajo in določili tega odloka. Zaradi dokončne prometne ureditve državne ceste novo predvideni objekti s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih. Navedeni pogoji veljajo tudi za vse prometne površine, ki so v tem odloku opredeljene kot prometne površine.
(2)
Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:
(3)
Varovalni pas občinskih cest in poti se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok: pri lokalni cesti 8 m, pri javni poti 6 m, pri javni poti za kolesarje 3 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste. Pogoje o gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski odlok o občinskih cestah.
(4)
Za vsak javni, proizvodni, servisni objekt, turistični, športni objekt oziroma za posamezni del objekta je treba zagotoviti naslednje najmanjše število PM glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:
+---------------------------------+-----------------------------+ |Dejavnost |Število parkirnih mest (PM) | | |na enoto | +---------------------------------+-----------------------------+ |Stanovanjski objekti, |1–2 PM na stanovanje | |počitniške hiše | | +---------------------------------+-----------------------------+ |Večstanovanjski objekti |1,5–2 PM na stanovanje | | |(dodatno 10 % za obiskovalce)| +---------------------------------+-----------------------------+ |Dom za ostarele |1 PM na 5–8 postelj (dodatno | | |75 % za obiskovalce), minimum| | |3 PM | +---------------------------------+-----------------------------+ |Osnovne šole |1PM/ na učilnico + 1 PM na | | |oddelek za kratkotrajno | | |parkiranje staršev | +---------------------------------+-----------------------------+ |Vrtci |2 PM na oddelek + 1 PM na | | |oddelek za kratkotrajno | | |parkiranje staršev | +---------------------------------+-----------------------------+ |Poslovne/dejavnosti/pisarne/javni|1 PM na 30 m2–40 m2 neto | |prostori |površin ali 1 PM/50 m2 | | |etažnih površin (dodatno 20 %| | |za obiskovalce) | +---------------------------------+-----------------------------+ |Prodajni prostori |1 PM na 30 m2 – 40 m2 | | |koristne prodajne površine | | |ali | | |1 PM na 60 m2 etažnih površin| | |od tega najmanj 75 % PM za | | |obiskovalce in ne manj kot 2 | | |PM za obiskovalce na zgradbo | +---------------------------------+-----------------------------+ |Butiki, specializirane |1 PM na 50 m2 koristne | |trgovine |prodajne površine od tega | | |najmanj 75 % PM za | | |obiskovalce | +---------------------------------+-----------------------------+ |Večnamenske dvorane |1 PM na 5 sedežev od tega | | |najmanj 90 % PM za | | |obiskovalce | +---------------------------------+-----------------------------+ |Kinematografi, šolske |1 PM na 5–10 sedežev od tega | |dvorane |najmanj 90 % PM za | | |obiskovalce | +---------------------------------+-----------------------------+ |Cerkve |1 PM na 20–30 sedežev od tega| | |najmanj 90 % PM za | | |obiskovalce | +---------------------------------+-----------------------------+ |Športne dvorane |1 PM na 50 m2 površine | | |dvorane | +---------------------------------+-----------------------------+ |Javna zunanja kopališča |1 PM na 200–300 m2 površine | | |območja | +---------------------------------+-----------------------------+ |Javna pokrita kopališča |1 PM na 5–10 obiskovalcev | +---------------------------------+-----------------------------+ |Obrt, servisi in proizvodni |1PM na 50–70 m2 neto površin | |objekti |ali 1 PM na 3 zaposlene od | | |tega najmanj 20 % PM za | | |obiskovalce | +---------------------------------+-----------------------------+ |Bencinski servis z osebjem |1 PM/25,00 m2 stavbe, ne manj| | |kot 3 PM za obiskovalce | +---------------------------------+-----------------------------+ |Avtopralnice |3–5 PM na 1 pralno mesto | +---------------------------------+-----------------------------+ |Avtomobilski servisi |6 PM na 1 popravljalno mesto | +---------------------------------+-----------------------------+ |Gostinski objekti |1 PM na 10 sedežev od tega | | |najmanj 75 % PM za | | |obiskovalce | +---------------------------------+-----------------------------+ |Gostišča s prenočišči |1 PM na 4 ležišča + 1 PM na | | |10 sedežev + 1 PM za avtobus | +---------------------------------+-----------------------------+ |Turistične – nastanitvene |1 PM na 2–6 postelj in | |stavbe |1 PM na 8–12 sedežev v | | |restavraciji od tega najmanj | | |75 % PM za obiskovalce | +---------------------------------+-----------------------------+ |Športnega igrišča in naprave |1 PM na 250 m2 površin | +---------------------------------+-----------------------------+ |Za obiskovalce športnih |1 PM na 10–15 prostorov za | |prireditev oziroma gledalci |obiskovalce | +---------------------------------+-----------------------------+ |Igrišča za tenis |4 PM na igrišče | +---------------------------------+-----------------------------+ |Kegljišče, bowling |4 PM na stezo | +---------------------------------+-----------------------------+ |Pokopališča |1 PM na 600 m2 površine, ne | | |manj kot 10 PM | +---------------------------------+-----------------------------+
(5)
Zagotovljeno mora biti najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri objektu, ki je namenjeno javnosti, za namen parkiranja vozil invalidnih oseb. Izvedena mora biti ozelenitev parkirišč, in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM. Za posamezno drevo mora biti zagotovljena zelena površina (premer odraslega drevesa x 0,8). Parkirišča za tovorna vozila so v centralnem, turističnem, rekreacijskem in stanovanjskem delu izrecno prepovedana. Okolice trgovskih/poslovnih/proizvodnih con ter parkirišča morajo biti obsajene na podlagi krajinsko arhitekturnega načrta.
(6)
Kadar ustreznega števila PM na mestu gradnje (zemljišču namenjenem gradnji) v območju gradnje (trgovskih, gostinskih, storitvenih, družbenih, obrtnih in poslovnih območjih ni mogoče zagotoviti), mora investitor ustrezno število PM zagotoviti v neposredni bližini – manj kot 200 m od nameravane gradnje, in sicer:
(7)
Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope, prehode in parkiranje invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir.
(1)
Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi.
(2)
Omrežje zemeljskega plina se gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cest in vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi ipd.) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(3)
Dopustna je začasna postavitev rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin. Zunanji rezervoar za utekočinjeni naftni plin za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu.