30. člen
(varstvo gozdov)
(1)
V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(2)
Gozdnih kompleksov ni dovoljeno krčiti. Linijski objekti se naj načrtujejo ob že obstoječih infrastrukturnih objektih. V gozdnih kompleksih je prav tako prepovedana neorganizirana turistična in rekreativna dejavnost.
(3)
Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, izda soglasje ZGS, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.
(4)
Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(5)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na območju gozdov, je možna le ob predhodnem soglasju Zavoda za gozdove.
(6)
Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena kot gozd, kar pomeni, da niso vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino, brez predhodnega dovoljenja za krčitev gozda.
(7)
Ohranja se vse obstoječe gozdne prometnice ter priključke teh cest na ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom.
(8)
Zagotavlja se ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami. Ograje, zaokroževanje njivskih površin in preurejanje vinogradov marsikje prekinejo dolgoletne poti, ki so lastnikom omogočale dostop do gozda.
(9)
Potrebno je ohraniti gozdne ostanke in obmejke, biokoridorje med posameznimi kmetijskimi površinami. Za posege v to drevnino izda ZGS lastniku strokovna navodila za poseg.
(10)
Pri novogradnjah naj znaša odmik novo zgrajenih objektov od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino. Kolikor to ni možno, investitor nosi vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru pada drevesa oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte.
(11)
Za divja odlagališča odpadkov v gozdu, kolikor ni možno ugotoviti povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, odgovarja lastnik zemljišča, na katerem se odlagališče nahaja.
(12)
Gozdove v Občini Šalovci se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove.
(13)
Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati, razen v času zaščite mladja. Pri gradnji ograj ob prometnicah se zagotovi prehode za živali na mestih obstoječih stečin in naravnih prehodov. Prehode ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(14)
V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje, se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje, pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje socialno funkcijo skladno z rabo gozda.
(15)
Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega akta je možna le, če površina krčitve ne presega 0,50 ha. Za krčitev gozda za kmetijske namene, je potrebno pridobiti dovoljenje ZGS (21. člen. Zakona o gozdovih).
(16)
Gradnja manj zahtevnih objektov v gozdu je možna le na zemljiščih, ki so v OPN opredeljena kot stavbno zemljišče. Drevje se lahko poseka še le po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo (21. člen Zakona o gozdovih).
(17)
Za postavitev obore za rejo divjadi je potrebno pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje.
(18)
Sečnje drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti se lahko izvaja izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca meseca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta.
(19)
Suha drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puščanjem ostalih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste.
(20)
Ohranjati gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih gospodarimo posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavljamo naravno pestrost.
(21)
Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno, vegetacijo in obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je potrebno še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna zarast.
(22)
Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove, za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, pa tudi predhodno mnenje upravljavca lovišča.