Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šalovci

1664. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šalovci

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12) in 16. člena Statuta Občine Šalovci (Uradni list RS, št. 38/06) je Občinski svet Občine Šalovci na 28. seji dne 15. 5. 2014 sprejel

O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Šalovci

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za prostorski načrt)

S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Šalovci (v nadaljevanju: OPN).

2. člen

(vsebina prostorskega načrta)

(1)

Prostorski načrt je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela.

(2)

V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje Občine Šalovci določijo:

-

izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,

-

zasnova prostorskega razvoja občine,

-

zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena,

-

usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo,

-

usmeritve za razvoj v krajini,

-

usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,

-

usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(3)

V izvedbenem delu prostorskega načrta se določijo:

-

enote urejanja prostora (EUP),

-

območja namenske rabe prostora (ONRP),

-

območja urejanja gospodarske javne infrastrukture (GJI),

-

prostorsko izvedbene pogoje (PIP),

-

območja, za katere se pripravi občinski podrobnejši prostorski načrt (OPPN).

(4)

Sestavni deli prostorskega načrta so:

-

besedilo prostorskega načrta: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, prehodne in končne določbe,

-

grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela, grafični prikazi izvedbenega dela,

-

priloge prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice in mnenja, obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta, povzetek za javnost in

-

okoljsko poročilo.

II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA

1.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

3. člen

(izhodišča in cilji prostorskega razvoja)

(1)

Občinski prostorski načrt Občine Šalovci temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost ter kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi.

(2)

V Občini Šalovci, predvsem pa v občinskem središču Šalovci, se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije. Zagotavlja se kvaliteta bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, z dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne vodooskrbe in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine, varstva narave in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče.

(3)

Občina Šalovci meri ca 58 km2 in vključuje 6 naselij, ki jim pripadajo enako imenovane katastrske občine, ki so: Šalovci, Domanjševci, Dolenci, Markovci, Budinci in Čepinci. Naselje Šalovci je opredeljeno kot občinsko središče, ki zadovoljuje nekatere upravne, centralne, oskrbne in druge funkcije.

(4)

Območje Občine Šalovci je izrazito kmetijsko, kljub temu kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga, saj se z njim ukvarja 29 % vsega prebivalstva v občini. Večjih kmetij je manj, ohranja se ljubiteljsko (ali dopolnilno) obdelovanje zemlje. Visoka vrednost indeksa staranja predstavlja odmirajoče prebivalstvo, ki se ni več zmožno samo naravno obnavljati. Izboljšanje demografskega stanja v občini bi tako omogočilo le množično priseljevanje večinoma mladega prebivalstva. V občini je prisotno pomanjkanje delovnih mest, zato se pretežni del prebivalstva (58 %) vozi na delo v večja okoliška zaposlitvena in oskrbovalna središča in sosednjo Avstrijo. Območje Občine Šalovci je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije ter zaradi lege v dokaj naravnem okolju krajinskega parka kvalitetno bivalno okolje. To je tudi osnovni razvojni potencial občine, ki nudi razvoj turizma, razvoj obnovljivih virov energije, razvoj primarnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti.

(5)

Pomemben povezovalni člen med občinami Goričkega je območje Krajinskega parka Goričko, kjer se že izvajajo skupni programi za promocijo Goričkega. To je območje varstva narave, v katerem so možnosti za skupno turistično dejavnost.

(6)

Naselja v Občini Šalovci so prilagojena dvema krajinskima tipoma. V nižinskem delu so naselja strnjena, obcestna in razporejena ob lokalnih cestah v smeri sever–jug, predvsem v dolini potokov. V gričevnatem delu prevladuje razpršena poselitev, ki je na celotnem Goričkem avtohtoni poselitveni vzorec. Strnjeni deli naselij v gričevnatem delu so po slemenih, vrhovih in dolinah.

(7)

Celotno območje Občine Šalovci je opredeljeno kot raziskovalni prostor za nafto in plin. Na območju občine je prisotna tudi geotermalna voda (vrtina v Domanjševcih).

(8)

Cilji prostorskega razvoja občine vključno s cilji krajinskega parka Goričko so:

-

zagotoviti delovna mesta v občini;

-

ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo novih bivalnih in rekreacijskih površin;

-

zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo predvsem z kvalitetno pitno vodo in kanalizacijo;

-

zagotoviti nadaljnji razvoj kmetijstva;

-

ohraniti prostorsko identiteto naselij;

-

zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti;

-

zaradi ohranjanja vzorca poselitve v krajinskem parku in demografske ogroženosti na območju občine se ohranja in dopolnjuje gradnja v območjih razpršene poselitve, s čimer se racionalno izkoristi izgrajena javna gospodarska infrastruktura;

-

spodbuja se rabo obnovljivih virov energije;

-

ohranja in varuje se objekte in območja kulturne dediščine;

-

cilj je ohraniti raznovrstnost narave in videz kulturne krajine oziroma izboljšati stanje, kjer je to potrebno, z naravi prijazno rabo zemljišč na način, ki vrstam in habitatom zagotavlja obstoj (upoštevanje tradicionalnih načinov rabe);

-

cilj je skozi delovanje Krajinskega parka Goričko povečati utrip v razvoju podeželja in na ta način povečati dodano vrednost in zagotavljati kakovost bivanja;

-

cilji občine so tudi cilji, ki so zastavljeni v okviru Krajinskega parka Goričko in temeljijo na trajnostnem razvoju ob hkratnem zagotavljanju razvojnih možnostih prebivalstva;

-

ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na regionalni in lokalni ravni – območje Goričkega;

-

zagotavlja se varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti.

2.0 Zasnova prostorskega razvoja občine in določitev okvirnih območij naselij in razpršene poselitve

4. člen

(zasnova prostorskega razvoja občine, določitev okvirnih območij naselij in razpršene poselitve)

2.1 Zasnova prostorskega razvoja občine

(1)

Prednostna območja za razvoj poselitve je občinsko središče Šalovci in vsa ostala podeželska naselja z razvito centralno dejavnostjo Domanjševci, Dolenci in Markovci. Vsa naselja so opremljena z gospodarsko javno infrastrukturo oziroma je ta načrtovana, zato predstavljajo kvalitetna bivalna območja, ki imajo prednost pred bivanjem v mestih in večjih urbanih naseljih. Z zapolnitvijo vrzeli in zaokrožitvijo naselij se razvijajo tudi ostala podeželska naselja, vasi in zaselki ter tudi vsa ostala območja razpršene poselitve. Prebivalstvo v občini upada, zato občina usmerja poselitev tudi na območja razpršene poselitve, s čimer bi zadržala prebivalstvo na Goričkem. Poselitev se usmerja v proste površine znotraj vseh naselij, pa tudi na nove površine, to so proste površine med obstoječo obcestno pozidavo, s čimer se racionalno izrabi izgrajena gospodarska infrastruktura, Poselitev naj se usmerja izven območij naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih vrst.

(2)

Lokalno središče je občinsko središče Šalovci, ki se razvija v občinski center in zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Cilji prostorskega razvoja naselja občinskega središča Šalovci so:

-

omogočiti širitev naselja in ustvariti kvalitetne pogoje bivanja v naselju z zagotovitvijo dodatnih, bolj ugodnih površin za stanovanjsko gradnjo in območij za rekreacijo,

-

zagotoviti opremljenost naselij z javno komunalno infrastrukturo,

-

ohraniti prostorsko identiteto naselja,

-

ohraniti urbani center naselja,

-

zagotoviti delovna mesta v občini, z razvojem gospodarskih in turističnih dejavnosti, za katere je treba rezervirati nove površine in

-

povečati ponudbo oskrbnih in servisnih dejavnosti.

Vsa ostala naselja v Občini Šalovci so opredeljena kot ostala naselja, ki so podeželska naselja z ohranjenimi kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo, servisne, obrtne dejavnosti, turizem in rekreacijo. Naselja Domanjševci, Dolenci in Markovci opredeljena, kot ostala – podeželska naselja, imajo v osrednjem delu poudarjeno centralno dejavnost, ki se jo ohranja.

(3)

Gričevnato območje Občine Šalovci je območje razpršene poselitve s posameznimi večjimi in manjšimi zaselki, posameznimi domačijami ob komunikacijah, kjer so definirana stavbna zemljišča. Na območju razpršene poselitve se poselitev usmerja na proste površine stavbnih zemljišč, katerim se priključujejo manjše zaokrožitve in zapolnitve pretrganih poselitvenih vrzeli, s čimer se racionalno izrabi izgrajena gospodarska infrastruktura. Na območju razpršene poselitve se omogoči gradnja objektov skladno z usmeritvami iz 45. člena ZPNačrt.

(4)

V Občini Šalovci so posebna območja, kjer se lahko gradijo samo počitniške hišice, vinske kleti ter zidanice definirane na gričevnatem delu v k.o. Domanjševci, kjer ni možna gradnja stanovanjskih objektov. Počitniške hišice, vinske kleti in zidanice pa tudi nimajo funkcije stalnega bivališča.

(5)

Razvoj proizvodnih in poslovnih dejavnosti se usmerja v in ob občinsko središče oziroma tudi ob regionalni cesti prvega reda R1-232, ki vodi skozi občino. V ostalih naseljih se spodbuja razvoj obstoječih dejavnosti ter zagotovi razvoj servisnih in obrtnih dejavnosti.

(6)

Razvoj kmetijske dejavnosti se ohranja v vseh naseljih. Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

(7)

Razvoj športnih, rekreacijskih in turističnih dejavnosti se usmerja na že določene in nove površine v in izven naselij.

(8)

Območja varstva narave so kot potencial za razvoj turizma premalo izkoriščena, zato se spodbuja razvoj sonaravnega turizma na območju celotne občine, ki se v celoti nahaja znotraj KP Goričko. Načrtovan je razvoj turističnih dejavnosti, ki morajo biti povezane z omejitvami in cilji KP Goričko ter skladne z načrtom upravljanja in ostalimi dokumenti KP Goričko.

2.2 Določitev okvirnih območij naselij in razpršene poselitve

(1)

Samostojna strnjena naselja v Občini Šalovci so: Šalovci in Domanjševci. Naselja z več manjšimi strnjenimi deli, so vsa ostala naselja Občine Šalovci; Dolenci, Markovci, Čepinci in Budinci. V vseh naseljih so poleg strnjenih delov naselij in zaselkov tudi območja razpršene poselitve.

(2)

Okvirna območja naselij poleg obstoječih območij znotraj meja stavbnih zemljišč obsegajo tudi površine, ki predstavljajo potencialna območja širitve naselij.

(3)

V Občini Šalovci so kot razpršena gradnja spoznani, sicer redki, vsi posamični objekti novih vinskih kleti in počitniških hišic. Nova razpršena gradnja se ne dovoli.

3.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

5. člen

(zasnova javne gospodarske infrastrukture)

(1)

V zasnovi gospodarske javne infrastrukture je poseben poudarek po oskrbi prebivalstva z zdravo pitno vodo, saj je celotno Goričko, kakor tudi Občina Šalovci, na vododeficitarnem območju. Spodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen je tudi Občina Šalovci pristopila k pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja.

(2)

Zaradi povečanih potreb po vodi narašča tudi potreba po čiščenju komunalnih odplak, zato se v vseh strnjenih delih naselij načrtuje kompleksno zbiranje in čiščenje, na območju razpršene poselitve pa se čiščenje izvaja z manjšimi čistilnimi napravami in individualnimi sistemi. Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj časa zadrži na mestu, kamor je padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali se spelje v površinske odvodnike (potoke).

(3)

V zasnovi gospodarske javne infrastrukture je poudarek na ureditvi lokalnih cest za izboljšanje prometne varnosti. Predvsem je poudarek po razširitvi voznih pasov. Ob cestah skozi strnjene dele naselij se uredi ločene površine za pešce in kolesarje. Občina spodbuja in razvija ureditev turističnih, tematskih peš in kolesarskih poti. Poudarek je tudi na vzpostavitvi lokalnega javnega potniškega prometa.

(4)

Država načrtuje rekonstrukcijo železniške proge za hitrosti 160 km/h in izgradnjo 2. tira železniške proge.

(5)

Preko območja Občine Šalovci potekajo zračne poti. Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati omejitve v območjih zračnih poti predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet iz 110. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06) in v primeru vpliva objektov na varnost zračnega prometa, se predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega ministrstva, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

(6)

Med ovire iz odstavka tega člena štejejo:

-

objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,

-

vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m,

-

za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

(7)

Spodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih tk omrežij. Območje se posodablja tudi z omrežjem mobilne telefonije.

(8)

V naselju Mačkovci, ki leži v osrednjem delu Goričkega, je razdelilna transformatorska postaja, povezana z RTP M. Sobota preko 35 kV daljnovoda. Ta se nadomesti z daljnovodom 2 x 110 kV, za kar je že sprejet državni prostorski načrt. Načrtovana je tudi rekonstrukcija in povečanje razdelilne transformatorske postaje v Mačkovcih. To bo izboljšalo oskrbo z elektriko, izboljšane bodo napetostne razmere, povečana bo tudi obratovalna varnost, tako v Občini Šalovci, kot v ostalem delu Goričkega, električna energija pa je potrebna tudi za elektrifikacijo železniške proge. Na območju Občine Šalovci je predvidena izgradnja povezovalnega 20 kV daljnovoda križišče Križevci do križišče Domanjševci v dolžini 1570 m z navezavo Križevci 3 (D287). S tem pridobimo dvostransko napajanje za ca 30 TP, ki poveča zanesljivost dobave na širšem območju Občine Šalovci.

(9)

Na območju Občine Šalovci je v srednjeročnem obdobju predvidena obnova in izgradnja elektroenergetskih vodov in naprav, in sicer obnova: 20 kV DV Adrijanci (d-079), DV Markovci (d-089), DV Čepinci–Markovci (d-090), 20 kV kablovodi (KBV): KBV Križevci igrišče, KBV Križevci igrišče–Domanjševci križišča, KBV Hodoš karavla–Dolenci cerkev, KBV Budinci meja, KBV Markovci Črnkin breg, KBV Markovci puščara, KBV Čepinci Špic breg–DV Čepinci, KBV Čepinci meja–Čepinci špic breg, KBV Markovci Barbabaš in transformatorske postaje: TP Križevci igrišče, TP Budinci meja, TP Markovci Črnkin breg, TP Markovci puščara, TP Čepinci špic breg–nadomestna, TP Čepinci meja–nadomestna, TP Markovci Barbabaš.

(10)

Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem sončno energijo, geotermalne vode in ostale alternativne vire. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi biomase iz kmetijstva in gozdarstva. Sicer je celotno območje občine opredeljeno kot raziskovalni prostor za nafto in plin.

(11)

Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti. Za proizvodnjo električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije, kot so veter, geotermalna energija in druge, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema ter prostorske, okoljske in družbene sprejemljivosti. V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in pri obstoječih sistemih daljinskega ogrevanja se preveri možnost soproizvodnje.

(12)

V občini je zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov urejeno v vseh naseljih. V občini je urejen zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov.

(13)

Občina načrtuje izgradnjo infrastrukture na vseh območjih, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča.

4.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine

6. člen

(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)

4.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

(1)

Naselja se glede na funkcijo delijo na naslednje kategorije: urbano naselje, opredeljeno kot lokalno središče, je občinsko središče Šalovci, kot podeželska naselja s poudarjeno centralno dejavnostjo so Domanjševci, Dolenci in Markovci, kot ostala podeželska naselja so opredeljeni Budinci in Čepinci, ki so prikazana v grafičnem prikazu strateškega dela. Poseben tip poselitve so vinske kleti in počitniške hišice. Posamezni tovrstni objekti predstavljajo negativen pojav v prostoru (razpršena gradnja).

(2)

Naselja v Občini Šalovci se razvijajo v skladu s svojo vlogo in funkcijo v omrežju naselij. V lokalnem središču se poleg zagotavljanja možnosti za stanovanjsko gradnjo, zagotavlja možnost za razvoj družbenih, rekreacijskih, športnih in gospodarskih dejavnosti ter turističnih dejavnosti v povezavi s širšim atraktivnim okoljem. V občini so določena območja za gradnjo počitniških hišic.

(3)

Notranji razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih zemljišč v vrzelih, v strnjenih delih naselij, v sanacijo in pozidavo degradiranih in nezadostno izkoriščenih površin. Opuščeni objekti se sanirajo ali nadomestijo z novimi.

(4)

Prenova v naseljih je omejena na komunalno in oblikovno prenovo. S prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v naselju ali delu naselja in je ob tem mogoče ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja.

(5)

Načrtno usmerjanje poselitve je dolgoročna zagotovitev površin za gradnjo stanovanj. Načrtno se urbanizira občinsko središče Šalovci, kjer je tudi manj nezazidanih stavbnih zemljišč in kjer občina želi zagotoviti površine za poselitev, gospodarske dejavnosti in s tem okrepiti občinsko središče. Površine za poselitev se umeščajo, kot zapolnitve med prostimi vrzelmi med obstoječo poselitvijo, širitev pa je predvidena za ureditev gospodarskih dejavnosti. Na območju naselij, ki so opredeljena kot podeželska naselja in imajo razvito centralno dejavnost (Domanjševci, Dolenci in Markovci), se omogoči zmerna urbanizacija, kjer so širitve poselitve predvidene, kot zapolnitve prostih površin med obstoječo poselitvijo in med zaselki. V ostalih naseljih, ki so opredeljena kot podeželska naselja, niso predvidene večje širitve poselitve, pač pa gre v teh naseljih za zaokrožitve in zapolnitve stavbnih zemljišč, kjer je izgrajena javna gospodarska infrastruktura. S priključitvijo posamičnih parcel zagotovimo lastnikom možnost gradnje na lastni parceli. Širitev je omejena na posamične parcele v zasebni lasti ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna infrastruktura in da ima parcela urejen dostop z javne ceste in da gre za prostorsko zapolnitev ali zaokrožitev meje naselja ali razpršene poselitve. Poselitev naj se ne širi na območja naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov in habitatnih tipov in habitatov varovanih vrst.

(6)

Razvoj dejavnosti v naseljih je vezan na dostopna zemljišča, ki čim manj negativno vplivajo na bivalno okolje, zato občina načrtuje ureditev gospodarske cone na robu naselja Šalovci ob regionalni cesti v smeri Hodoša. Razvoj turizma je vezan na atraktivne in dostopne lokacije, zato občina načrtuje razvoj turističnih dejavnosti na mirnih, dostopnih in atraktivnih območjih. V ostalih naseljih je predvidena pretežno stanovanjska gradnja, rekreacijske, servisne ter poslovne dejavnosti, ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo. V vseh naseljih se spodbuja razvoj turističnih dejavnosti v skladu s cilji Krajinskega parka Goričko.

(7)

Razvoj centralnih dejavnosti in posebnih območij je usmerjen pretežno v občinsko središče, kjer se ohranja temeljne strukture naselja ter ohrani in dopolni urbani center. Ohranja se obcestna pozidava, ohranja se zaporednost zazidave na parceli v območjih podeželskega naselja. Nove stanovanjske površine se nameni za individualno stanovanjsko gradnjo, večstanovanjska gradnja se usmerja v centralni del naselja Šalovci.

(8)

Gradnja izven poselitvenih območij v Občini Šalovci je možna za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, turistične dejavnosti, za športno-rekreacijske dejavnosti, za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), za namene splošne rabe (lokalno grajeno javno dobro), za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine, za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja, za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Večje kmetije ali farme se načrtujejo v primerni oddaljenosti od obstoječe poselitve. Omeji se razpršena gradnja.

(9)

Za ohranjanje razpršene poselitve se načrtuje zapolnjevanje obstoječih stavbnih zemljišč (notranji razvoj), obnova, prenova obstoječih, tudi zapuščenih domačij, novogradnje, ki pomenijo zapolnjevanje prostih površin med stavbnimi zemljišči in zaokrožitev zaselkov, s čimer se funkcionalno zaokrožijo komunalno opremljena območja v skladu z usmeritvami Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije ter tudi v skladu z usmeritvami 45. člena ZPNačrt-a.

(10)

Območja redke razpršene gradnje se pojavljajo izven naselij, kot posamična razpršena gradnja, kot so novogradnje stanovanjskih objektov, počitniških hišic in drugih objektov, ki se sanirajo oblikovno in s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi s vključitvijo v naselje.

4.2 Usmeritve za razvoj v krajini

7. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

(1)

Razvoj v krajini se usmerja v razvoj naravnih potencialov. V Občini Šalovci so to predvsem kmetijska zemljišča in gozdovi, sledijo vode in podzemni viri (nafta, plin, geotermalna voda). Razvoj v krajini je usmerjen predvsem v razvoj turističnih in rekreacijskih območij ter v razvoj kmetijstva. V teh panogah se izkoristi naravne danosti ob upoštevanju osnovne namenske rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov. V krajini se spodbuja sonaravno naravnan turizem, ekološki način kmetovanja in uporaba obnovljivih virov energije.

(2)

Spodbuja se razvoj kmetijstva v skladu z usmeritvami Krajinskega parka Goričko. Na gričevnatem območju občine se na kmetijskih zemljiščih spodbuja razvoj vinogradništva, sadjarstva in pašništva, v nižinah pa predvsem poljedelstva.

(3)

Predvidene so agrarne operacije na območju katastrske občine Dolenci.

(4)

Na področju gozdarstva se ohranja ekološka, socialna in proizvodna funkcija ter mešana kmetijsko-gozdarska funkcija na območjih zaraščanja. Ohranjajo se vse gozdne površine: zaplate, obmejke, biokoridorje v kmetijski krajini. Zaradi dobrega deleža gozdov (ca. 43 %) se v občini izvaja in spodbuja izkoriščanje lesne mase za gospodarstvo in tudi za pridobivanje toplotne energije. V ta namen je potrebno zagotoviti mesta za deponiranje lesne mase. Gozdne površine ob poselitvi se ohranja in vključuje v zeleni sistem naselij.

(5)

Vodna zemljišča se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode, varuje se obstoječe in potencialno pomembne vodne vire. Z določenimi ekoremediacijskimi in hidrotehničnimi ukrepi se na in ob vodotokih spodbuja posege v smeri njihovih izboljšav, predvsem na odsekih, kjer so potrebne določene ureditve za zagotavljanje večje protipoplavne varnosti.

(6)

Razvija se obstoječa in nova turistična območja z možnostjo ureditve nastanitvenih objektov. Celotna Občina Šalovci je v Krajinskem parku Goričko, kjer se z razvojem kmetijstva, kmetijskih dopolnilnih dejavnosti ter z ohranitvijo in širitvijo razpršene poselitve spodbuja rekreativni in kmečki turizem.

8. člen

(posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote)

(1)

Posebna območja so območja režimov, ki so že zavarovana s področnimi predpisi. To so območja varstva narave, območja varstva kulturne dediščine, poplavna in erozijska območja in druga območja varstva z režimi, ki se jih v OPN upošteva kot obvezna izhodišča.

(2)

V Občini Šalovci so posebna območja z vidika krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora že določena in zavarovana z Krajinskim parkom Goričko. Kot posebna območja so še območja naravnih in kulturnih vrednot, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja in elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci).

9. člen

(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)

(1)

V Občini Šalovci so poplavna območja ob Veliki Krki, ki teče skozi Šalovce, in ob Mali Krki, ki teče skozi Domanjševce. Poplave so evidentirane še na območju Peskovskega, Dolenskega, Adrijanskega, Markovskega in Budinskega potoka. Podatki o poplavnih območjih so podatki iz javnih evidenc in se jih obvezno prikaže v občinskem prostorskem načrtu, v prikazu stanja prostora. Na teh območjih so dopustni le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(2)

Večji del območja občine je erozijsko območje, kjer veljajo zahtevnejši zaščitni ukrepi, le v skrajnem južnem del občine veljajo običajni protierozijski ukrepi. Zato bo občina pri načrtovanju prostorskih ureditev upoštevala varstvene ukrepe oziroma se izognila načrtovanju ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje.

(3)

Območje Občine Šalovci se nahaja na območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačena plošča nad pritličjem, kar je treba upoštevati pri gradnji zahtevnejših objektov in pri izvedbi ostalih posegov.

(4)

Požarna ogrožena območja se nahajajo na zahodni strani občine, kot je opredeljeno v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtuje dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo. Za vsako dejavnost se na podlagi predpisov o požarni varnosti preveri požarna ogroženost, kar se kot pogoj opredeli v izvedbenem delu prostorskega načrta. V vseh naseljih delujejo prostovoljna gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov.

(5)

Slovenija ima kljub razvejani hidrografski mreži celinskih voda območja, ki so izrazito vododeficitarna. Vododeficitarna območja obsegajo tudi Goričko in Občino Šalovci, kjer standard vodooskrbe ni na ustrezni ravni. Prebivalcem teh območij se zagotovi sistem trajne in kvalitetne vodooskrbe ter odvajanja odpadnih voda. Vododeficitarnost je omejitev tudi za razvoj dejavnosti, ki potrebujejo in odvajajo velike količine vode, zato se morebitno umeščanje takih dejavnosti v vododeficitarna območja predhodno vsestransko preuči z okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov. V vododeficitarnih območjih se prebivalcem prioritetno zagotavlja urejeno oskrbo z vodo. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se praviloma ne načrtuje v vododeficitarnih območjih.

(6)

V Občini Šalovci ni območij za potrebe obrambe. Občina ima izdelan občinski načrt za obrambo.

(7)

Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine, in sicer na območju že urejenega centra za ločeno zbiranje odpadkov ob čistilni napravi v Šalovcih. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju opuščenega nelegalnega kopa v Šalovcih na Bregu, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak (oddaljenost od lokalnega središča Šalovci 38 km). Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v šolah v Šalovcih, Domanjševcih in Markovcih.

4.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

10. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)

Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planov Občine Šalovci, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.

(2)

Podrobnejša namenska raba se določi na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Znotraj stavbnih zemljišč je le v lokalnem občinskem središču več območij s podrobnejšo namensko rabo, v ostalih naseljih pa so po namenu ločeni centralni objekti (pretežno so to vaško-gasilski domovi, kapele, trgovine, gostilne) ter rekreacijske in zelene površine (igrišča, pokopališča). V občinskem središču se površine za individualno gradnjo opredelijo kot površine podeželskega naselja, ki se prepletajo z območji za centralne dejavnosti, območji za posebne namene, zelenimi površinami in območji za proizvodne dejavnosti. Večino ostalih naselij se opredeli kot površine podeželskega naselja. Avtohtona gradnja, kjer se nahajajo pretežno kmečka gospodarstva, se opredelijo kot površine razpršene poselitve. Znotraj vseh naselij se posebej opredelijo območja prometnih površin.

(3)

V izvedbenem delu prostorskega načrta se območja osnovne namenske rabe delijo na podrobnejšo namensko rabo glede na pretežnost rabe. Pri tem se upošteva naslednje usmeritve:

-

naselja se opredelijo kot kmečka naselja z možnostjo ohranitve kmetijske dejavnosti s servisnimi in obrtnimi dejavnostmi;

-

v občinskem središču s pripadajočim območjem se podrobnejša namenska raba določi z upoštevanjem obstoječe namembnosti površin,

-

proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo na ali ob občinsko središče,

-

turistična in podobna območja se opredelijo kot posebna območja.

(4)

Zemljišča prometne infrastrukture so zemljišča državnih cest, to so regionalne ceste ter občinskih ceste, ki so lokalne ceste in javne poti. Kot prometna infrastruktura so opredeljena tudi parkirišča. V izvedbenem delu prostorskega načrta se površine prometne infrastrukture opredelijo kot območja prometnih površin.

(5)

Kmetijska zemljišča pokrivajo v Občini Šalovci kar 55 % celotnega območja občine. Občina na kmetijskih zemljiščih še v nadaljnje načrtuje intenzivno izrabo. Kmetijska zemljišča, povzeta iz prostorskih sestavin planov Občine Šalovci, se v izvedbenem delu prostorskega načrta opredelijo kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča.

(6)

Gozdna zemljišča so zemljišča porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja, nekatera zemljišča v zaraščanju, obrečni in protivetrni pasovi. Gozdovi so povzeti po prostorskih sestavinah planov Občine Šalovci, ki zavzemajo 40 % površine in se v izvedbenem delu opredelijo kot gozdna zemljišča.

(7)

Vodotoki in druge vodne površine se na območju Občine Šalovci v izvedbenem delu občinskega načrta opredelijo kot območja celinskih voda.

(8)

Znotraj območja občine se posebej opredelijo območja za potrebe okoljske, telekomunikacijske in energetske infrastrukture.

(9)

V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina vključila določeno območje z osnovno namensko rabo prostora, kot območje mineralnih surovin. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Dve tretjini območja Občine Šalovci leži znotraj območja raziskovalnega prostora za ogljikovodike (nafta in zemeljski plin). Rudarska pravica za raziskovanje je podeljena družbi NAFTA – GEOTERM d.o.o. za dobo 3 let do 14. 1. 2013.

4.4 Usmeritve za določitev prostorskih ureditvenih pogojev

11. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)

Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja prostora glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo. Enote urejanja prostora se določijo glede na značilnosti prostora.

(2)

Pri določanju pogojev za oblikovanje objektov se upošteva značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi individualnih stanovanjskih objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na stavbnih zemljiščih. Ohranja se morfologija naselij (pretežno obcestna pozidava, zaporednost gradnje), zeleni rob naselja in ostale zelene površine. Ohranijo se območja razpršene poselitve v hribovitem delu občine z namenom ohranitve kulturne krajine.

(3)

Pri določanju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine, naravovarstvena območja, poplavna območja, erozijska območja.

(4)

Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.

(5)

V vseh območjih, ki bodo obdelana s občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti, se upošteva gradbena linija obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki ipd.). V teh območjih se v izvedbenem delu občinskega prostorskega zapiše tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozelenijo, to pomeni, da se ozelenijo tudi vsa parkirišča in dovozne ceste ter nepozidani deli parcel.

(6)

Ohranja se ekstenzivna travišča in ustvarjene (ekstenzivne sadovnjake, mejice ipd.) krajinske elemente, ki soustvarjajo podobo naselja in odprtega prostora ter ostale zelene površine. Razpršena gradnja se omeji.

12. člen

(koncept prostorskega razvoja občinskega središča)

(1)

Prostorski razvoj občinskega središča je usmerjen v izboljšavo obstoječih in urejanje novih poselitvenih območij, v ureditev urbanega centra naselja, rekreacijskih in zelenih površin in v razvoj gospodarske cone. Razvoj poselitve območij se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljišč in v zgostitev obstoječih stanovanjskih območij. Nova stanovanjska območja se predvidijo na severni strani naselja in v zaselek Serovci, ki je komunalno opremljen, kamor se bo po zapolnitvi nezazidanih stavbnih zemljišč usmerjala poselitev. Po zapolnitvi teh površin se poselitev širi proti vzhodu in severu. Razvoj naselja Šalovci je usmerjen v dvig kvalitete bivalnega in delovnega okolja, v sanacijo degradiranih območij, predvsem pa v zagotovitev prostorske možnosti za gradnjo stanovanj ter za gradnjo in ureditev centralnih, gospodarskih in turističnih dejavnosti.

(2)

V koncept prometnega omrežja v občinskem središču se vključuje predvsem naslednje usmeritve:

-

sproti se rekonstruira obstoječa glavna cesta,

-

uredijo se sprehajalne in rekreacijske poti okrog naselja, ki se povežejo z obstoječimi,

-

ob javnih objektih se zagotavlja ustrezno število parkirišč,

-

uredijo se kolesarske steze,

-

uredijo se hodniki za pešce ob regionalni cesti,

-

uredijo se nove ceste oziroma ulice na novih priključenih območjih,

-

spodbuja se razvoj javnega potniškega prometa.

(3)

Osnovne usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje so:

-

razviti in ohraniti oblikovno podobo naselja,

-

ohraniti in okrepiti center naselja s centralnimi dejavnostmi,

-

vzpostaviti oziroma urediti zeleni sistem naselja,

-

nove stanovanjske površine nameniti za individualno stanovanjsko gradnjo s spremljajočimi dejavnostmi,

-

proizvodne in poslovne cone oblikovati zunaj naselij in v manjših, sestavljenih gabaritih ter jih v največji možni meri ozeleniti.

(4)

Ohranja in prenovijo se vse urejene zelene površine v naselju. Dolgoročno se razširi rekreacijska cona ob nogometnem igrišču. Ob gospodarski coni se uredi vegetacijski ločilni pas. Vzpostavijo se pešpoti ob vodotokih in jarkih in se jih poveže. Obstoječe poti oziroma ulice v naselju se povežejo z ostalimi, ki vodijo skozi kulturno krajino, do ostale poselitve. Ozelenjena bodo tudi območja, ki so v območje naselja priključena na novo. Glede na namembnost območij ni možno načrtovati večjih sklenjenih zelenih površin, zato je predlagana obvezna ozelenitev parkirnih, gospodarskih in centralnih površin.

(5)

Celotno območje Občine Šalovci kakor tudi območje lokalnega središča se nahaja v EPO in Naturi 2000, kakor tudi vsi vodotoki, zato je potrebno poskrbeti za ohranjanje okolja, predvsem pri varovanju voda pred odvajanju odpadnih voda. Ob Veliki Krki se nahaja čistilna naprava, ki čisti odpadne vode naselja Šalovci in bo čistila odpadne vode gospodarske cone. Občina si v okviru varstva zraka prizadeva po koriščenju alternativnih virov energije, ki najmanj onesnažujejo okolje.

(6)

Podpira se izraba lokalnih energetskih virov tako, da se spodbujajo ukrepi za učinkovito rabo energije in izkoriščanje obnovljivih virov energije. Spodbuja se učinkovita raba energentov tako pri kurjavi kot pri javni razsvetljavi. Pri gradnji novih objektov, se upošteva sodobni način gradnje s poudarkom na racionalnejši rabi energije, toplotna sanacija stavb, varčevanju in izločitvi virov, ki prekomerno onesnažujejo okolje.

(7)

Naselje Šalovci je dobro opremljeno z gospodarsko javno infrastrukturo oziroma je ta izgrajena. V fazi izgradnje je pomurski vodovod, na katerega se bo priključil obstoječi, saj bo celotna Občina Šalovci vključena v skupen regionalni vodooskrbni sistem Pomurja. Do izgradnje pomurskega vodovoda je potrebno obstoječe vire pitne vode varovati v skladu s sprejetimi občinskimi področnimi akti. V vseh naseljih in zaselkih se spodbuja čiščenje komunalnih odplak. Kanalizacija se bo urejala na območju strnjene poselitve, na območju razpršene poselitve pa so predvidene male čistilne naprave. Urejena je tudi vsa ostala infrastruktura, ki se jo obnavlja in dograjuje, predvsem na mestih, kjer se bodo širila poselitvena območja.

(8)

Podrobnejša namenska raba prostora se določi glede na dejansko stanje in glede na predvidene nove ureditve v naselju. Ohrani se osnovna delitev na centralni del, stanovanjski del in gospodarski del.

III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA

1.0 Splošni skupni pogoji

13. člen

(prostorski izvedbeni pogoji na stavbnih zemljiščih)

(1)

Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območju občinskega središča, na območjih naselij in na območju razpršene poselitve določajo:

-

namembnost in vrsto posegov v prostor,

-

lego, velikost in oblikovanje objektov,

-

parcelacijo,

-

priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

-

celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,

-

varovanje zdravja ljudi,

-

drugo.

(2)

V vseh enotah urejanja prostora na območjih stavbnih zemljišč in ostalih zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege razen, če za posamezno območje podrobnejše namenske rabe ni določeno drugače, se kot poseg štejejo:

-

izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali njegovega dela,

-

sprememba namembnosti objekta,

-

pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,

-

vzdrževanje objektov in naprav,

-

dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.

Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.

(3)

Pri gradnji in določanju velikosti in obliko pomožnih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov. Pri oblikovanju tovrstnih objektov se upošteva tipologija zazidave na območju Občine Šalovci.

(4)

V vseh EUP so na posameznih površinah PNR dopustni posegi iz drugega odstavka tega člena za nezahtevne, enostavne in začasne objekte po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP določena v Prilogi 1 (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi objekti) in Prilogi 2 (Preglednica z dovoljenimi enostavnimi objekti) in v skladu z določili tega odloka. Poleg prostorsko izvedbenih pogojev za posamezno enoto urejanja prostora ali podrobnejšo namensko rabo se pri posegih v prostor upoštevajo tudi skupni prostorsko-izvedbeni pogoji, če v posameznih členih tega odloka ni določeno drugače.

(5)

Kot območje prometne infrastrukture se štejejo vse površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo prometne infrastrukture in so del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč in so v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN označene v grafičnih prikazih »Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture pod oznako; DP, LC in OP (kot obstoječe ali predvidene)« ali v prikazih stanja prostora v »Prikazih gospodarske javne infrastrukture« ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti) ali so razvidni iz digitalne topografske karte ali pa so kategorizirane občinske ceste.

(6)

Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno enoto urejanja je podlaga podrobnejše opredelitve objektov Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05, 109/11), Priloga 1: CC-SI – Struktura.

(7)

Pregled enot urejanja prostora v Občini Šalovci:

Pregled enot urejanja prostora v Občini Šalovci &fbco;binary entityId="16f44923-1f9e-4ac8-b532-326e2570e59e" type="pdf"&fbcc;

2.0 Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov v posameznih enotah urejanja prostora

14. člen

(prostorski izvedbeni pogoji na območjih podeželskih naselij)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje, s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, v enotah urejanja prostora z oznakami: ČE 1, ČE 2, ČE 5, ČE 6, ČE 8, BU 1, BU 4, DL 1, DL 3, DL 5, DL 6, DL 8, DL 13, MA 1, MA 2, MA 3, MA 4, MA 6, MA 7, ŠA 1, ŠA 3, ŠA 12, ŠA 12/1, ŠA 13, DM 1, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:

? stanovanjske stavbe:

-

eno- in dvostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš in vil) s pomožnimi objekti,

? nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe, do velikosti objekta 200 m2 prodajne površine, slednje le v ŠA 3, DM 1, MA 4, BU 1, BU 4, DL 1, DL 13 in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi, obrtnimi, skladiščnimi in drugimi delavnicami,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,

-

druge nestanovanjske stavbe (vinske kleti in zidanice pod pogojem, da ima lastnik v lasti ali izkazanem najemu vinograd in sadovnjak v velikosti 3000 m2),

-

stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (vremenske postaje in observatoriji) le v enoti urejanja prostora ŠA 12/1,

? gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).

(2)

Na območjih stavbnih zemljišč, v delu enot urejanja prostora MA 2, MA 4 in MA 5, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, kulturni dom ipd.), z oznako podrobnejše namenske rabe CD, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za naslednje vrste objektov:

? nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe,

-

trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe),

? gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).

(3)

Na območjih stavbnih zemljišč, v delu enot urejanja prostora ČE 4, MA 4, DL 2, DM 2 in DM 7, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, trgovina …), z oznako podrobnejše namenske rabe CU, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za naslednje vrste objektov:

? stanovanjske stavbe:

-

eno- in dvostanovanjske stavbe (razen počitniških hišic, vrstnih hiš, vil), pod pogojem, da je del objekta na tem območju namenjen za javno funkcijo s pomožnimi objekti,

-

večstanovanjske stavbe,

? nestanovanjske stavbe:

-

gostinske in nastanitvene stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske stavbe v enotah urejanja prostora DL 2, DM 2, ČE 4 ter druge stavbe za storitvene in obrtne dejavnosti,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,

-

stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.),

-

druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe),

? gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).

(4)

V delu enote urejanja prostora MA 4, na območjih športnih površin, ki so namenjene za igrišča in športne objekte, z oznako podrobnejše namenske rabe BC, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka, za objekte:

? nestanovanjske stavbe:

-

stavbe za šport,

-

poslovne in upravne stavbe namenjene dejavnostim na območju,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,

-

druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe),

? gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).

(5)

Na območju stavbnih zemljišč, v enoti urejanja prostora ČE 1 in DM 7, ki so namenjene za turistične dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za objekte:

? stanovanjske stavbe:

-

enostanovanjske stavbe le pod pogojem, da služi turistični dejavnosti ter bivanju lastnika ali upravitelja s pomožnimi objekti,

? nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe in turistične nastanitvene stavbe,

-

upravne, poslovne, trgovske stavbe (namenjene izključno turistični dejavnosti),

-

stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo, zdravstvo, znanost, knjižnica, muzej ipd.),

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,

-

druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, kmetijske pod pogojem, da so namenjene turistični dejavnosti na območju,

? gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov).

(6)

V enoti urejanja prostora DL 1, na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je poleg posegov iz 13. člena za šport, rekreacijo in drugih objektov in naprav za prosti čas, možna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev montažnih objektov, kot so: nadstreški ob igralnih površinah, shrambe za športne rekvizite, klubski in društveni prostori, garderobni objekti in sanitarije. Oblika objektov se prilagodi namenu. Na teh površinah so dopustni posegi iz 13. člena za objekte prometne infrastrukture, prenosne in distribucijske cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode ter druge gradbeno inženirske objekte.

(7)

V enotah urejanja prostora DL 8 in DM 1, na območjih energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe E, so dopustni posegi iz 13. člena odloka za gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi in ostali gradbeno inženirski objekti ter dostopne poti) v skladu s skupnimi pogoji iz 6.0 poglavja tega odloka. Oblika objektov se prilagodi namenu.

(8)

Na območjih prometnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe PC in PO, ki so namenjeni za promet, ter na območjih ostalih prometnih površin in pripadajočih varovalnih pasovih ter na območjih vseh prometnih površin iz petega odstavka 13. člena tega odloka so dopustni posegi iz drugega odstavka 13. člena tega odloka, in sicer za: objekte prometne infrastrukture, avtobusna/železniška postajališča, kolesarske in peš površine ter podzemne in nadzemne komunalne in energetske objekte in omrežja ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(9)

Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K2, v enoti urejanja prostora ŠA 1, so dopustni posegi, kot je določeno v 22. in 29. členu, za območja kmetijskih zemljišč.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli in se upošteva obstoječi koncept zazidave. Stanovanjske objekte, obrtno/servisne, objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo, pomožne objekte, se gradi v notranjosti parcele. Kolikor so ti objekti samostojni se jih umesti v predpisanih odmikih od parcelnih mej, ter na ulični strani, v liniji zadnje fasade sosednjih stanovanjskih objektov. Obrtno/servisne objekte, objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti se lahko gradi tudi v notranjosti parcele. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcele lahko gradi le, če so ali se načrtuje gradnja stanovanjskih objektov v drugi vrsti in če je do parcele urejena dovozna pot, ki ne poteka preko dvorišča hiše v prvi vrsti.

(2)

Ob ulici/cesti se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. Smer slemena mora biti usklajena z obstoječimi objekti (če je smer enotna v naselju).

(3)

Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, vendar ne manjši od 1,0 m ali ga ni, če tako narekuje sistem zazidave, teren in s tem soglaša sosed in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih, kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.

(4)

Na območju s podrobnejšo namensko rabo z oznako CD, CU so odmiki objektov lahko manjši oziroma se objekti lahko stikajo, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednjih zemljiščih, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča ali objekta.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na predpisane odmike.

(2)

Višina stanovanjskih objektov je do K+P+M ter do K+P+1 izjemoma največ do K+P+1+M (če to dopušča zasnova naselja, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov nad urejenim terenom). Na objektih višine do K+P+1, pod streho ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči, prostor pod streho je lahko izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna. Na objektih K+P+M so poleg strešnih oken lahko tudi frčade in pultna okna. Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se upošteva višina talne vode. V ravninskem delu je kota pritličja lahko do 0,50 m nad urejenim terenom. Višina družbenih in upravnih objektov je do tri stanovanjske etaže nad terenom. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v enoti urejanja. Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Slednje mora biti vkomponirano v silhueto naselja in prikazano ter utemeljeno v projektni dokumentaciji. Silosi so lahko visoki do 10 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri umeščanju višjih objektov so izjeme kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).

(3)

Nezahtevni in enostavni objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.

č) Pogoji glede oblikovanja

(1)

Objekti morajo biti oblikovani v skladu z arhitekturno tipiko območja. Objekti v vseh enotah urejanja prostora iz prvega odstavka tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega tlorisa. Oblika je lahko lomljena v L ali U. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar morajo v osnovi biti prav tako podolgovati. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi ipd.). Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora.

(2)

Strehe na vseh objektih morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni 30 o do 45 o, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in ostalih pritiklinah, kot so terasa, vetrolov, zimski vrt, drvarnica, lopa, garaža, nadstrešek ipd.) ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe so možne tudi na eno- in večstanovanjskih objektih ter na nestanovanjskih objektih, ki so ožji od 10,0 m, pod pogojem, da je min. 2/3 objekta dvokapna streha ter max. 1/3 objekta ravna streha, ki mora biti nižja od slemena dvokapnice. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Na območju enote urejanja prostora ŠA 12/1 se vzporedno s cesto izvede simetrična dvokapnica. Za dvokapnim delom objekta (v notranjosti parcele) pa je možna kombinacija z ravno streho.

(3)

Fasade se opleska v svetle, zemeljske barve, lahko so delno obdelane v lesu. Signalne barve so prepovedane.

(4)

Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Pri zasaditvi se uporablja avtohtona drevnina. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da se z nadvišavo terena na katerikoli način ne ogroža sosednjega zemljišča in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(5)

Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Višina ograje za stanovanjskimi in gospodarskimi objekti, ki mejijo na odprto krajino, je lahko višine 1,80 m. Varovalna ograja ob športno-rekreacijskih objektih je lahko višine do 4,0 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje.

(6)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.

(7)

Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih, kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišče, veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija, domačija, zidanica ali vinska klet.

d)

Pogoji in merila za parcelacijo

Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so vzporedne ali pravokotne na cesto ali sledijo obstoječemu poselitvenemu vzorcu. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javne ceste morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.

e)

Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

Za vse enote urejanja prostora veljajo skupni in splošni pogoji iz 6.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.

f)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

V posameznih enotah urejanja prostora so naslednje enote kulturne dediščine:

– BU 1:    EŠD 17200 – Zvonik (Budinci),
– DL 1:    EŠD 2948 – Cerkev sv. Nikolaja (Dolenci),
           EŠD 6834 – Domačija Dolenci 12 (Dolenci),
– MA 4:    EŠD 3168 – Cerkev Marijinega obiskanja (Markovci),
– DM 7:    EŠD 4147 – Evangeličanska cerkev (Domanjševci),
           EŠD 18373 – Ambient ob evangeličanski cerkvi
           (Domanjševci),
– DM 1:    EŠD 6847 – Vaški zvonik (Domanjševci),
           EŠD 17840 – Domačija Balerovi (Domanjševci),
           EŠD 18038 – Jankočina hiša (Domanjševci),
– DL 2     EŠD 2948 – Cerkev sv. Nikolaja (Dolenci),
           EŠD 27549 – Križ – (Dolenci).

(2)

Za našteto kulturo dediščino iz prvega ostavka f) točke tega člena se varuje tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.

(3)

Pred pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za gradnjo na parcelah 2174 in 2175, k.o. Budinci, je potrebno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaprositi za kulturnovarstvene pogoje. V kulturnovarstvenih pogojih naj se opredeli pas okoli enote kulturne dediščine, kjer objekti niso dopustni.

(4)

V enotah urejanja prostora MA 1 in MA 4 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo Nature 2000, EPO in KP Goričko ter na območju naravnih vrednot usmeritve izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Šalovci (ZRSVN, OE Maribor, julij 2009), ki se hranijo na sedežu občine.

(5)

Pred začetkom izvajanja potencialnih vzdrževalnih in rekonstrukcijskih delih na cerkvi Sv. Nikolaj v Dolencih, v enoti DL 2, je potrebno zaprositi območno službo za varovanje narave za naravovarstvene smernice in jih pri izvedbi dosledno upoštevati. Izvajanje del je potrebno prilagoditi življenjskemu ciklusu netopirjev. Na obstoječe podstrešne odprtine objektov naj se ne namešča žičnatih mrež, ki so manjše od 20 x 12 cm. Reže polken naj bodo odprte. Objektov naj se ne osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar tako, da bo vpliv na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin skozi katere izletavajo netopirji). Prednostno naj se uporabljajo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop. V bližini naj se v največji možni meri ohranja drevesna in grmovna vegetacija.

(6)

V enotah urejanja prostora DM 1 in MA 5, ki se nahajata (delno ali v celoti) v poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne pogoje iz 34. člena tega odloka.

(7)

Na stavbnih zemljiščih v enotah urejanja prostora iz tega člena, ki se nahajajo na območju raziskovalnega prostora Murska depresija, raziskave niso možne.

(8)

Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja prostora MA 3, MA 4, MA 5, MA 6 in DM 1 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(9)

Na delu enot urejanja prostora ČE 1, ČE 2, ČE 4, ČE 5, ČE 6, ČE 8, BU 1, BU 4, DL 1, DL 2, DL 3, DL 5, DL 6, DL 8, DL 13, MA 1, MA 2, MA 3, MA 4, MA 5, MA 6, MA 7, ŠA 1, ŠA 3, ŠA 12, ŠA 12/1, ŠA 13, DM 1, DM 2, DM 7, ki se nahajajo na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.

(10)

Na delu enot urejanja prostora ČE 8, ŠA 12 in ŠA 13, ki se nahajajo na požarno ogroženem območju, se upoštevajo ukrepi iz 34. člena odloka.

(11)

Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji iz 7.0 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

g)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1)

Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje, kot je določeno v splošnih pogojih.

(2)

Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni pogoji 8.0. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

15. člen

(centralni del naselja Šalovci)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, v enotah urejanja prostora z oznakami ŠA 4, ŠA 5, ŠA 5/1, ŠA 9 in ŠA 10 so dopustni posegi iz 13. člena tega odloka za naslednje vrste objektov:

? stanovanjske stavbe:

-

eno- in dvostanovanjske stavbe (razen počitniških hišic, vrstnih hiš, vil) s pomožnimi objekti,

-

večstanovanjske stavbe ob centralnem delu,

? nestanovanjske stavbe:

-

gostinske stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske (le v ŠA 5 in ŠA 5/1) in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi in drugimi obrtnimi delavnicami,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,

-

druge nestanovanjske stavbe, razen vinskih kleti,

? gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

O predpisu

Citati

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šalovci

Časovnica