(1)
Nezazidana stavbna zemljišča so:
tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, niso namenjeni za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, športa in javne uprave. Na njih mora biti zagotovljena oskrba s pitno vodo iz javnega omrežja, električno energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Za odvajanje odplak se štejejo tudi območja, na katerih je dovoljena gradnja greznic in malih čistilnih naprav.
(2)
Da so pogoji o komunalni opremi zagotovljeni se smatra, če:
(3)
Če zazidano stavbno zemljišče nima določene gradbene parcele, se nezazidani del stavbnega zemljišča določi tako, da se od površine parcele odšteje fundus objekta pomnožen s faktorjem 1,5, in sicer za objekte, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture.
(4)
Nezazidano stavbno zemljišče je lahko tudi več parcel ali delov parcel, ki skupaj izpolnjujejo pogoje za gradnjo na osnovi občinskih prostorskih aktov in skupna površina ustreza minimalni površini, ki je potrebna za gradnjo objekta in je opredeljena v ustreznem izvedbenem prostorskem aktu občine.
(5)
Ne glede na določbe tega člena, kot nezazidano stavbno zemljišče štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, če: