TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS Sodba II Ips 40/2024 - pravnomočnost - prekoračitev pritožbenih navedb - poseg v pravnomočno sodbo - res iudicata - reformatio in peius - absolut
I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se sodba sodišča prve stopnje:
- v I.1. točki izreka spremeni tako, da znašata deleža pravdnih strank na skupnem premoženju 50%, glede višjega tožbenega zahtevka (10 %) pa se tožba zavrže;
- v I.2. točki spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 43.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 37.000 EUR od 31. 12. 2018 dalje, od zneska 6.000 EUR pa od 5.10. 2020 dalje, v presežku pa se tožbeni zahtevek zavrne.
II. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 1849,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.
Kadar pritožbeno sodišče z razveljavitvijo poseže tudi v neizpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, s tem poseže v pravnomočnost in zagreši bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o kazenskem postopku (ZPP). Zaradi pravice do poštenega sojenja, ki jo zagotavljajo ustavna jamstva iz 22. člena in 23. člena Ustave, je treba tožencu omogočiti, da v ponovljenem postopku doseže odpravo te kršitve. Sodišče prve stopnje bi zato v novem sojenju moralo upoštevati toženčev ugovor in ravnati, kot da tista dela izreka, s katerim je sodišče druge stopnje razveljavilo neizpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, ne obstaja. Tožbo bi moralo glede tega dela zahtevka zavreči. To mora storiti zaradi pravnomočnosti neizpodbijanega dela sodbe in prepovedi sojenja o že pravnomočno razsojeni stvari (res iudicata) in ne zaradi prepovedi odločitve v škodo stranke (reformatio in peius).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.