Diskontna mera (ali diskontne mere) mora(jo) biti mera (mere) pred obdavčitvijo, ki kaže(jo) obstoječe tržne ocene:
a)
časovne vrednosti denarja;
b)
tveganj, značilnih za sredstvo, katerim niso bile prilagojene ocene prihodnjega denarnega toka.
Mera, ki kaže sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganj, značilnih za sredstvo, opredeljuje donos, ki ga investitor zahteva, če lahko izbira naložbo, ki bi ustvarila denarne tokove v znesku, roku in s tveganjem, ki so enakovredni tistim, ki jih organizacija pričakuje pri sredstvu. Ta mera se oceni na podlagi mere, vključene v sprotne tržne transakcije s podobnimi sredstvi, ali na podlagi tehtanega povprečja stroškov kapitala na borzne organizacije, ki ima eno sredstvo (ali niz sredstev), ki je (so) po možnem delovanju in tveganjih podobno (podobna) proučevanemu sredstvu.
Vendar pa diskontna mera (diskontne mere), uporabljena (uporabljene) pri merjenju vrednosti pri uporabi, ne sme(jo) vsebovati tveganj, ki so bila že upoštevana pri ocenah prihodnjih denarnih tokov, sicer bi bil učinek nekaterih predpostavk upoštevan dvakrat.
Zato je zelo pomembno, da so predpostavke pri ocenah prihodnjih denarnih tokov skladne z načinom določitve diskontne mere.
Ker se časovna vrednost denarja upošteva z diskontiranjem ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, takšni denarni tokovi izključujejo prejemke in izdatke iz finančnih aktivnosti. Ker se diskontna mera določi brez upoštevanja učinkov obdavčitve, se na enak način ocenijo tudi prihodnji denarni tokovi.