Obstaja ovrgljiva predpostavka, da je metoda amortiziranja, temelječa na prihodkih, ki jih ustvari dejavnost, ki vključuje uporabo neopredmetenega sredstva, neustrezna. Prihodki, ki jih ustvari dejavnost, ki vključuje uporabo neopredmetenega sredstva, običajno odražajo dejavnike, ki niso neposredno povezani s porabo gospodarskih koristi, ki izvirajo iz neopredmetenega sredstva. Na prihodke na primer vplivajo drugi vložki in postopki, dejavnosti prodaje in spremembe obsega prodaje in cen. Na cenovno komponento prihodkov lahko vpliva inflacija, ki ne vpliva na način, na katerega se sredstvo porabi. To predpostavko je mogoče ovreči le v omejenih okoliščinah:
(a)
v katerih se neopredmeteno sredstvo izrazi kot mera prihodkov, kot je opisano v 98.C členu, ali
(b)
ko je mogoče dokazati, da so prihodki in poraba gospodarskih koristi neopredmetenega sredstva tesno povezani.