Posegi v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora
Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovni izhodišči nove zasaditve morata biti zagotovitev čimvečje vpetosti posega v prostor ter vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (sklenjen gozdni sestoj, živice, posamezne skupine dreves, obvodna vegetacija). Gozdni robovi morajo biti sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije. Pri izdelavi zasaditvenega načrta v delu trase, ki poteka preko gozdnega pasu ob Muri morata sodelovati pristojna gozdarska in naravovarstvena služba.
Izdatno se ozeleni območja priključkov, oskrbnega centra in vzdrževalne baze. V delih trase mimo naselij in v delih trase na visoki niveleti se predvidi dodatna izdatnejša zasaditev oziroma pasovi višje vegetacije. Ta območja so:
V teh območjih se ustrezno prilagodi poljske poti vzdolž trase avtoceste. Za zasaditev se uporablja tudi ostanke odkupljenih parcel izven območja cestnega telesa.
Relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami. Nasipne in vkopne brežine se izvedejo v nagibu 1:2, z zaokroženim iztekov v okoliški teren ter humusirajo in zatravijo oziroma zasadijo z višjo vegetacijo. Pri oblikovanju reliefa se skladno s 37. členom te uredbe uporablja nenosilen material, odstranjen med gradnjo. Nasipne brežine v območju poplavnega pasu Mure se zaščiti glede na pričakovane odtočne razmere s skalometom v betonu oziroma s kokosovimi mrežami.
Regulacije vodotokov se izvede sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone, drevesne in grmovne, obvodne vegetacije. Dele vodotokov, ki po izvedbi regulacijskih del izgubijo pretočno funkcijo, se rekultivira v skladu z rabo sosednjih zemljišč ali se z namenom povečanja biotske pestrosti uredi nadomestni biotop z vsemi potrebnimi objekti, tako, da bo kljub regulacijskim delom pretok vode stalen.
Vse odseke obstoječih cest oziroma drugih rab, ki po izgradnji avtoceste in drugih ureditev ostanejo brez funkcije, se rekultivira v skladu z rabo sosednjih zemljišč (v kmetijska zemljišča, vegetacijske sestoje) oziroma v nadomestne biotope, kjer ostanejo v funkciji ceste, pa se njihove profile ustrezno prilagodi novim obremenitvam, ostanke pa prav tako rekultivira.