Vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi
Zaradi gradnje avtoceste se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati. Zato mora investitor izvesti potrebne ureditve na vodotokih, ki jih križa avtocesta ali druge ureditve določene s to uredbo. Naravne struge obstoječih vodotokov se morajo ohranjati v največji možni dolžini.
Površinski vodotoki
Prečkanja vodotokov je potrebno načrtovati tako, da bo svetli profil sposoben prevajati merodajno 100-letno vodo pri varnostni višini, ki praviloma ne sme biti manjša od 1 m, izjemoma pa 0,5 m. Potrebno je zagotoviti, da bo tudi najmanjši predlagan prerez objekta normalno prehoden, torej vsaj 2 m visok in 1,5 m širok.
Avtocesta prečka več potokov, ki jih je potrebno urediti na krajšem ali daljšem odseku, odvisno od potrebne poglobitve potoka. Poglobitve so bodisi zaradi potrebne svetle višine premostitvenega objekta ali izpusta iz objekta za zaščito voda pred vplivi z avtoceste, kar pa je pogojeno z globino kanalizacije avtoceste. Na obravnavanem odseku avtoceste je predvidena ureditev naslednjih vodotokov:
Predvideni posegi preureditev vodotokov se morajo izvesti tako, da se bistveno ne spremeni narava vodotoka, to je pretok vode, kakovost vode in biološka raznovrstnost. Zato je pri posegih v vodotoke dela potrebno izvajati tako, da so izpolnjene naslednje zahteve:
Odvodnjavanje cestnega telesa
Na celotnem odseku avtoceste se v struge naravnih odvodnikov spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustni temperaturi vode (Uradni list SRS, št. 18/85) in uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na sistem odvodnje ne smejo biti priključeni nobeni iztoki sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
Padavinsko vodo s cestišča se od km 0+000 do km 3+720 ter od km 6+400 do km 11+200 odvaja v vodotesnih betonskih kanalizacijskih cevovodih dimenzije 0,3-0,8 m, od km 3+720 do km 6+400 pa v obcestnih jarkih.
Celoten sistem odvajanja padavinske vode s cestišča mora biti izveden vodotesno. Vse padavinske vode s cestnih površin se preko požiralnikov navezujejo na kanalizacijske cevovode in obcestne jarke, ki se navezujejo na zemeljske zadrževalne bazene – čistilne objekte z zbiralci olj in usedalniki nesnage. Odvedene vode se po čiščenju na zadrževalnih bazenih – čistilnih objektih izlivajo v odvodnike.
Zemeljski zadrževalni bazeni – čistilni objekti morajo biti zgrajeni vodotesno, z vgrajeno neprepustno varjeno folijo, in dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas omogočal učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Potrebno je redno vzdrževanje. Mulj v usedalnikih je treba obravnavati kot posebni odpadek.
Cestišča vseh priključnih cest in deviacij se odvodnjava z odprtimi obcestnimi jarki.
Za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov je potrebno pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in za njihovo odstranitev.
Zavarovanje vodnih virov
Avtocesta ne sme v ničemer poslabšati obstoječega stanja kvalitete podtalnice, kar je treba doseči z ustreznimi gradbeno tehničnimi ukrepi, z ustreznim načinom gradnje ter po izgradnji z ustreznim načinom vzdrževanja.
Posegi pod nivo najvišje podtalnice niso dopustni. V primeru, da se tem posegom zaradi gradbenotehničnih zahtev ni mogoče izogniti (temeljenje), je potrebno izkop izvajati s čisto tehnologijo in ga primerno zavarovati pred morebitnimi izlivi škodljivih snovi. Pri tem je potreben stalen nadzor za to pristojnih služb.
Poleg ukrepov, navedenih v poglavju “Odvodnjavanje cestnega telesa“, je med gradnjo in v času obratovanja je treba predvideti naslednje ukrepe:
Načrt mora vključevati način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, predvidene ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbor lokacije za odlaganje kontaminiranega sedimenta. V času gradnje je treba voditi evidenco nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.
Z gradbeno tehničnimi rešitvami mora investitor zagotoviti maksimalno zaščito pred izlitjem polutantov s cestišča. Za čas gradnje je potrebno izdelati elaborat ekološke ureditve gradbišča, ki je sestavni del dokumentacije za pridobitev enotnega dovoljenja.
Na odseku od km 1+250 do km 1+420, kjer avtocesta prečka drugi varstveni pas črpališča Vučja vas, je poleg gornjih treba upoštevati tudi naslednje pogoje:
Za površine na območju oskrbnega centra in vzdrževalne baze je potrebno pridobiti posebno soglasje Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije. Površine morajo biti zasnovane v vodoneprepustni in oljetesni betonski ali asfaltni izvedbi in opremljene z ustreznimi oljnimi lovilci. Oskrbni center se priključi na lokalno čistilno napravo ob potoku Doblu. Vzdrževalna baza priključi na lokalno čistilno ob potoku Doblu ali na nepretočno greznico, ki se prazni, vsebina pa čisti na centralni čistilni napravi Murske Sobote. Meteorne vode, potencialno onesnažene z naftnimi derivati morajo biti vodene v oljni lovilec, kjer bodo pred priključkom na kanalizacijsko omrežje oziroma izpustom obdelane in očiščene.
Melioracije in namakalni sistemi
Avtocesta preči melioracijski kompleks Kozarica–Virje pri Vučji vasi in melioracijski kompleks Jezera–Muzge pri Rakičanu. Na kompleksu Kozarica–Virje je treba urediti prizadeta melioracijska odvodnika:
Na kompleksu Jezera–Muzge pri Rakičanu treba urediti prizadete melioracijske odvodnike:
Avtocesta deli obstoječi namakalni sistem Jezera–Muzge pri Rakičanu na dva dela. V njegovem južnem delu se izvede predelava namakalnega sistema. Obnoviti oziroma na novo zgraditi je treba:
Na severnem delu se za nadomestitev z razširitvijo gramoznice izgubljenih namakalnih površin zagotovi nadomestni namakalni sistem enakih zmogljivosti, na površinah istega lastnika, med železniško progo in glavno cesto, zahodno od bolnišnice v Rakičanu. Predvidi se novo lokacijo črpališča na severnem robu gramoznice. Predvidijo se novi cevovodi, primarni cevovod do Bakovske ceste, kjer se cepi na severno vejo, ki napaja nove nadomestne površine na severu in južno vejo, ki napaja obstoječ namakalni sistem ob avtocesti. Ta sistem ni predmet tega lokacijskega načrta, za kritje stroškov izvedbe pa se zaveže investitorja.