Varovanje flore in vegetacije, favne in biotopov ter gozdnih zemljišč
Na naravovarstveno vrednih območjih (pas ob Muri, območje Starega Križa) naj dela ne potekajo v spomladanskem obdobju razmnoževanja (gnezdenje ptic, mrestenje dvoživk).
Vodni in obvodni prostor. Med gradnjo se je treba izogibati vsem začasnim posegom v stoječe vode, vodotoke ali njihove puferske pasove, ki jih označuje grmovna ali drevesna vegetacija. Preprečiti je treba odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopnega materiala, splakovanje delovnega orodja v okoliških vodah, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v okoliške vode ter odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje gradbenih strojev in transportnih sredstev. Vse naravno ohranjene vodotoke je treba med gradnjo varovati, regulirane pa obsaditi z obvodno vegetacijo ter tako omogočiti ponovno vzpostavitev obvodnih biotopov.
Vodni organizmi. Pred pričetkom gradnje je treba obvestiti o predvidenem začetku in poteku del ter sproti o vsakem posegu v vodotoke Zavod za ribištvo in ribiške družine Ljutomer, Gornja Radgona in Murska Sobota ter jim omogočiti ogled gradbišč ob vodah. Ob morebitnem regulacijskem posegu v vodotoke morajo izloviti na mestu gradbenih del vse ribe in piškurje in jih preseliti v neprizadete dele istega ali podobnega vodotoka. V primeru uničenja vodnega življa krije investitor stroške ribiški družini, ki upravlja in gospodari z vodotokom.
Gozdni prostor. V neposredni bližini avtoceste se v največji možni meri ohrani naravna oblika gozda. Odstraniti je treba le drevje do roba obcestnega prostora, sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Kjer ni možna uporaba obstoječih poti, naj se trasirajo nove dovozne poti in locirajo začasni manipulacijski prostori na mestih, kjer je največ primešane robinije, da se čimbolj ohrani naravna vegetacija. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjene preseke je treba pričeti sanirati že v času gradnje in zasaditi z avtohtonimi vrstami. Sajenje mora potekati v spomladanskem ali jesenskem času. Pred izvajanjem del v gozdnem prostoru se obvesti Zavod za gozdove – Območno enoto Murska Sobota.
Most preko Mure mora omogočati neoviran pretok visokih voda in neoviran prehod živali pod mostom. Podporni stebri mostu ne smejo biti postavljeni v stare struge Mure – rokave in mrtvice in reko samo. Načrtovanje mostu naj upošteva tudi ustrezno gradbeno tehnologijo ob kateri bo najmanj poškodb naravnih prvin na območju mostu in gradbišča, vključno z dostopnimi potmi do gradbišča. Konstrukcija mostu mora omogočati neovirano gibanje ptic nad in pod mostom.
Način gradnje v območju ob Muri ter gradbene dovozne poti morajo biti usklajene z naravovarstveno službo in Zavodom za gozdove – OE Murska Sobota. Gradnja mora čimmanj posegati v prostor izven samega cestnega telesa (minimalna sečnja zaradi gradbenih dovozov in gradnje objekta). Čimbolj je treba ohraniti naravno grmovno vegetacijo, odstraniti se sme le drevje v širini viadukta in le obvejiti previsoke grmovnice. Poseki gozda morajo biti izvedeni strokovno, na podlagi detajlnega načrta. Pot za delovišče mora omogočati normalen pretok vode v rokavih. Po končanih delih je potrebno servisno cesto in njeno okolico renaturirati, odstraniti utrditve v strugah rokavov in mrtvic, odpeljati material izven poplavnega pasu, zrahljati tla in območje ponovno zasaditi z avtohtonim rastlinjem.
Na območju pri Starem Križu, vzhodno od KG Rakičan–Farme Jezera, naj se med gradnjo ne posega v gozd in obstoječo gramoznico, ki je edino znano mrestišče na tem območju.
Živalim se nekontrolirano prehajanje čez avtocesto prepreči z varnostno žično ograjo višine 2,5 m. Vsem živalskim vrstam, ki jim bo z izgradnjo avtoceste prekinjena migracijska pot, se zagotovi varno prehajanje preko avtoceste pod mostovi in podvozi. Za prehod divjadi služijo:
Dvoživke. V skladu z tehničnimi možnostmi se pri vseh mostovih izvede polica širine 1,5 m in višine 2 m na eni strani za prehod malih sesalcev. Predeli pod mostovi se uredijo v prostor, ki je živalim prijeten (varovalni vegetacijski pasovi do vstopa pod most, preprečevanje druge oblike rabe prostora). Prepusti morajo biti premera najmanj 1 m s polico za prehajanje živali ob strani. Pred zgoraj naštetimi prehodi se izvede ustrezno prirejeno varovalno ograjo avtoceste, ki služi tudi kot usmerjevalna ograja.
Varovanju in prehodom dvoživk služijo:
Vsak podhod za dvoživke mora imeti vzporedno s cesto nameščeno varovalno ograjo, ki vodi živali do vhoda vanj. V času migracij (spomladi in jeseni) dvoživk je treba ob gradbišču spremljati stanje med km 1+300 in km 2+000, km 2+820 in km 3+740 ter km 9+100 in km 9+500. Če se ugotovi, da so migracije zelo množične in da bi prišlo zaradi tega do večjega pomora dvoživk, se na tistih delih izvede začasna ograja za dvoživke.
Uničeno lovsko remizo vzhodno od Kroga (med km 5+840 in km 6+000) se nadomesti na novi lokaciji, v območju Kračine, k.o. Krog. Nadomestna remiza ni predmet tega lokacijskega načrta, odškodnino oziroma sredstva za vzpostavitve remize zagotovi investitor avtoceste.