39. člen
(cene storitev)
(1)
Izvajalec izda vsakemu uporabniku v skladu z uredbo o metodologiji in ostalimi predpisi račun za porabljeno vodo.
(2)
Vodarina se uporabnikom storitve javne službe, pri katerih se poraba ugotavlja z glavnim vodomerom, obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode v m3. Obračunava se glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju v skladu s tem odlokom.
(3)
Za objekte, ki imajo glavni vodomer, se normirana poraba določi na podlagi premera priključka ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 pitne vode na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge vodomere se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz uredbe o metodologiji.
(4)
Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z glavnim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge premere priključka se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz uredbe o metodologiji.
(5)
Poraba pitne vode, ki je v obračunskem obdobju iz tega člena večja od normirane porabe, se šteje kot prekomerna poraba pitne vode. Prekomerna poraba se na koncu obračunskega obdobja obračuna tako, da se vodarina za prekomerni del poviša za 50 %.
(6)
V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske), v katerih se poraba pitne vode ne meri z obračunskimi vodomeri, se normirana poraba za posamezno stanovanjsko enoto za določanje prekomerne porabe iz prejšnjega odstavka določi za priključek s faktorjem omrežnine 1 iz uredbe o metodologiji.
(7)
Prejšnji odstavek se ne uporablja za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene, gradbene inženirske objekte in v primeru zapisniško dokazane okvare internega vodovoda stavbe.