Za 256. členom se dodajo novi 256.a, 256.b, 256.c, 256.č, 256.d in 256.e člen, ki se glasijo:
»256.a člen
(opredelitev pojmov)
(1)
Pojem, ki v tem poglavju ni opredeljen, ima pomen, ki ga ima po mednarodni pogodbi iz prvega odstavka 256. člena tega zakona na dan začetka teka triletnega roka iz prvega odstavka 256.b člena tega zakona, razen če sobesedilo zahteva drugače. Pojem, ki v mednarodni pogodbi ni opredeljen, ima pomen, ki ga ima takrat po pravu Republike Slovenije za namene davkov, za katere se uporablja omenjena mednarodna pogodba, pri čemer kateri koli pomen po veljavni davčni zakonodaji Republike Slovenije prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji Republike Slovenije.
(2)
V tem poglavju pojem »dvojno obdavčevanje« pomeni obdavčitev istega dohodka ali premoženja z davki, za katere se uporablja mednarodna pogodba iz prvega odstavka 256. člena tega zakona, v dveh ali več državah članicah, kadar taka obdavčitev privede do nastanka dodatne davčne obveznosti, povečanja davčne obveznosti oziroma nepriznavanja ali zmanjšanja izgube, ki lahko zmanjšuje davčno osnovo.
256.b člen
(zahteva za začetek postopka skupnega dogovarjanja)
(1)
Davčni zavezanec, ki meni, da ni bil ali ne bo obdavčen v skladu z mednarodno pogodbo, lahko najkasneje v treh letih od predložitve obračuna davka, davčnega obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega postopka oziroma vročitve odmerne odločbe vloži pisno zahtevo za začetek postopka skupnega dogovarjanja s pristojnim organom druge države (v nadaljnjem besedilu: zahteva), v katerem se odloči o obravnavi dohodka ali premoženja po mednarodni pogodbi (v nadaljnjem besedilu: dogovor), ne glede na pravna sredstva, ki jih dovoljuje pravni red Republike Slovenije. Pred predložitvijo obračuna davka, davčnega obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega postopka oziroma pred vročitvijo odmerne odločbe pa lahko davčni zavezanec vloži zahtevo, če meni, da je že iz prvega uradnega obvestila verjetno izkazano, da bo prišlo do obdavčitve, neskladne z mednarodno pogodbo.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek davčni zavezanec ne more vložiti zahteve, če je glede vprašanja obdavčitve v upravnem sporu že izdana pravnomočna sodba.
(3)
Zahteva se vloži pri pristojnem organu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Davčni zavezanec, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, zahtevo in izvod dopolnitve zahteve iz šestega odstavka tega člena hkrati vloži pri vseh pristojnih organih držav, na katere se vprašanje obdavčitve nanaša. Pristojni organ v dveh mesecih od prejema zahteve potrdi prejem zahteve davčnemu zavezancu in o prejeti zahtevi obvesti pristojni organ druge države, na katerega se zahteva nanaša, ter o jeziku, v katerem namerava voditi postopek.
(4)
Zahteva se vloži v slovenskem in angleškem jeziku. Priloženim dokumentom, sestavljenim v tujem jeziku, ki niso v angleškem jeziku, je treba priložiti prevod v angleškem jeziku.
(5)
Zahteva mora vsebovati:
1.
identifikacijske podatke davčnega zavezanca in drugih relevantnih oseb,
2.
podatke o davčnih obdobjih, na katera se nanaša vprašanje obdavčitve,
3.
dejstva, dokaze in okoliščine, odločilne za presojo o vprašanju obdavčitve,
4.
navedbo predpisov in mednarodne pogodbe, ki se uporablja oziroma je pomembna v konkretnem primeru, ki se razlaga in uporablja v povezavi z vprašanjem obdavčitve,
5.
podatke v zvezi z zahtevo ter dokazila, s katerimi davčni zavezanec:
-
izkazuje razloge, zaradi katerih meni, da ni bil ali ne bo obdavčen v skladu z mednarodno pogodbo,
-
seznani pristojni organ z obračunom ali odločbo, s katero je bil obračunan ali odmerjen davek,
-
seznani pristojni organ z vloženimi pravnimi sredstvi in izdanimi upravnimi odločbami in sodbami iz prejšnje alineje,
-
seznani pristojni organ s tem, da je že bila vložena zahteva oziroma da že teče postopek skupnega dogovarjanja in poda izjavo, da bo postopek skupnega dogovarjanja na podlagi te zahteve zaključen,
-
seznani pristojni organ s tem, ali je vložil zahtevek pri pristojnem organu druge države,
-
poda izjavo, s katero se zavezuje, da bo na zahtevo pristojnih organov, svetovalne komisije in komisije za alternativno reševanje sporov v postavljenem roku pravilno navajal dejstva in predlagal dokaze v zvezi z zahtevo, predvsem pa se izjavil o dejstvih, pomembnih za rešitev vprašanja obdavčitve,
-
poda izjavo, da so vsi podatki v zahtevi resnični, pravilni in popolni,
-
poda izjavo, da bo v treh mesecih od vročitve zahteve pristojnega organa predložil podatke, dokaze in dokumente, potrebne za razjasnitev vprašanja obdavčitve,
-
poda izjavo, da bo v zvezi s postopkom skupnega dogovarjanja spoštoval določbe tega poglavja, ki urejajo prekinitev postopka, ki je v teku oziroma da bo sprožil postopke za prekinitev postopkov, ki tečejo v zvezi z reševanjem vprašanja obdavčitve.
(6)
Pristojni organ lahko v treh mesecih od prejema zahteve iz prvega odstavka tega člena od davčnega zavezanca zahteva informacije, pomembne za razjasnitev vprašanja obdavčitve. Davčni zavezanec mora v treh mesecih od vročitve zahteve predložiti podatke, dokaze in dokumente. Informacije, pomembne za razjasnitev vprašanja obdavčitve, lahko pristojni organ zahteva tudi v postopku skupnega dogovarjanja.
(7)
Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše podatke, dokazila in dokumente, ki jih vsebuje zahteva iz petega odstavka tega člena.
(8)
Minister, pristojen za finance, za namene vodenja postopka po tem poglavju določi vrsto informacij in način pošiljanja informacij med Ministrstvom za finance in Finančno upravo Republike Slovenije.
(9)
Ta člen se smiselno uporablja tudi za zahteve, ki jih prejme pristojni organ od pristojnega organa druge države ali od rezidenta druge države.
256.c člen
(postopek pred pristojnim organom)
(1)
Pristojni organ preizkusi, ali je zahtevo vložila upravičena oseba, ali je zahteva pravočasna in utemeljena. Če je zahtevo vložila neupravičena oseba ali če je prepozna, jo pristojni organ zavrže s sklepom, zoper katerega ni dovoljena pritožba.
(2)
O utemeljenosti zahteve mora pristojni organ odločiti v šestih mesecih od prejema zahteve ali v šestih mesecih od prejema informacij iz šestega odstavka 256.b člena tega zakona.
(3)
Če je bil davek odmerjen z odločbo in če pristojni organ v šestih mesecih od prejema zahteve ali v šestih mesecih od prejema informacij iz šestega odstavka 256.b člena tega zakona ugotovi, da je zahteva utemeljena in da ni treba izvesti postopka skupnega dogovarjanja, s tem seznani davčnega zavezanca, davčni organ in pristojni organ druge države. Pristojni organ pošlje zahtevo davčnemu organu ter mu določi primeren rok za rešitev zadeve, pri tem pa navede dejstva oziroma razloge, ki morajo biti upoštevani pri odmeri davka. Z dnem, ko je davčni zavezanec seznanjen, da bo o njegovi zahtevi odločal davčni organ, se postopek na podlagi tega poglavja zakona konča.
(4)
O zahtevi iz prejšnjega odstavka odloči davčni organ z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Če je odločba o odmeri davka, na katero se nanaša zahteva glede vprašanja obdavčitve, že dokončna ali pravnomočna, pa te odločbe ni mogoče odpraviti z obnovo ali odpravo in razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici, davčni organ z novo odločbo, v kateri upošteva napotilo pristojnega organa iz prejšnjega odstavka, nadomesti dokončno ali pravnomočno odločbo. Odločba učinkuje od dneva vročitve.
(5)
Če se davek izračuna v obračunu davka in če pristojni organ v šestih mesecih od prejema zahteve ali v šestih mesecih od prejema informacij iz šestega odstavka 256.b člena tega zakona ugotovi, da je zahteva utemeljena in da ni treba izvesti postopka skupnega dogovarjanja, s tem seznani davčnega zavezanca, davčni organ in pristojni organ druge države. Pristojni organ pošlje zahtevo davčnemu organu ter pri tem navede dejstva oziroma razloge, ki morajo biti upoštevani v predloženem davčnem obračunu oziroma popravku davčnega obračuna. Z dnem, ko je davčni zavezanec seznanjen, da lahko predloži davčni obračun oziroma popravek davčnega obračuna, se postopek na podlagi tega poglavja zakona konča.
(6)
Davčni organ glede obdavčitve iz prejšnjega odstavka davčnemu zavezancu dovoli predložitev davčnega obračuna oziroma popravka davčnega obračuna in ga pri tem seznani z odločilnimi dejstvi, ki jih mora upoštevati v davčnem obračunu ali popravku davčnega obračuna. S popravkom davčnega obračuna davčni zavezanec odpravlja predhodno predloženi davčni obračun v delu, v katerem ga spreminja. V predloženem davčnem obračunu ali popravku davčnega obračuna mora izkazati razloge, zaradi katerih je predložil popravek davčnega obračuna. Razlika v davčni obveznosti med predloženim in popravljenim obračunom, ki učinkuje od dneva predloženega popravljenega obračuna, je izvršilni naslov.
(7)
Če o vprašanju obdavčitve že teče postopek pred sodiščem, se zahteva, ki je glede vprašanja obdavčitve utemeljena, ne more rešiti na način, kot je urejen v tretjem, četrtem, petem in šestem odstavku tega člena.
(8)
Če pristojni organ v šestih mesecih od prejema zahteve ali v šestih mesecih od prejema informacij iz šestega odstavka 256.b člena tega zakona s sklepom ne zavrže ali z odločbo ne zavrne zahteve ali ne ravna v skladu s tretjim, četrtim, petim in šestim odstavkom tega člena, izda odločbo, s katero ugodi zahtevi davčnega zavezanca. O svoji odločitvi pristojni organ nemudoma obvesti pristojni organ druge države. Če pristojni organ v šestmesečnem roku ne odloči, se šteje, da je zahtevi ugodil.
(9)
Vložitev zahteve ne prekine postopka obračunavanja, odmere oziroma nadzora davka niti ne zadrži izvršitve obračuna davka oziroma odmerne odločbe.
(10)
Po sprejemu odločitve, s katero pristojni organ ugotovi, da je zahteva glede vprašanja obdavčitve utemeljena in da ni potreben postopek skupnega dogovarjanja, davčni organ po uradni dolžnosti do izdaje odločbe iz četrtega odstavka tega člena oziroma do predložitve davčnega obračuna oziroma popravka davčnega obračuna iz šestega odstavka tega člena odloži plačilo davka oziroma davčno izvršbo.
(11)
Če pristojni organ ugodi zahtevi davčnega zavezanca, davčni organ odloži plačilo davka oziroma davčno izvršbo do uveljavitve doseženega dogovora oziroma do poteka roka iz drugega odstavka 258. člena tega zakona, če davčni zavezanec ne zahteva uveljavitve dogovora oziroma po poteku 50 dni od vročitve obvestila iz tretjega odstavka 256.e člena tega zakona, če dogovor ni dosežen in davčni zavezanec ni predlagal ustanovitve svetovalne komisije. Za čas odloga se davčnemu zavezancu ne obračunajo obresti.
256.č člen
(umik zahteve)
(1)
Davčni zavezanec lahko umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom pred pristojnim organom in med postopkom skupnega dogovarjanja.
(2)
Če davčni zavezanec umakne zahtevo med postopkom pred pristojnim organom ali med postopkom skupnega dogovarjanja, pristojni organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega ni dovoljena pritožba.
(3)
Z umikom zahteve med postopkom skupnega dogovarjanja se končajo vsi postopki na podlagi tega poglavja zakona. Pristojni organ seznani pristojni organ druge države, da se je postopek skupnega dogovarjanja končal.
(4)
O umiku zahteve pristojni organ nemudoma obvesti davčni organ in sodišče, če je bil postopek v skladu z 256.d členom tega zakona prekinjen.
256.d člen
(prekinitev davčnega in sodnega postopka)
(1)
Pristojni organ nemudoma obvesti davčni organ oziroma sodišče, pred katerim teče postopek glede vprašanja obdavčitve, da je o tem vprašanju začet postopek skupnega dogovarjanja.
(2)
Davčni organ ali sodišče s sklepom prekine postopek takoj po prejemu obvestila, da je bil začet postopek skupnega dogovarjanja.
(3)
Zoper sklep o prekinitvi ni dovoljena pritožba.
(4)
S prekinitvijo prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja.
(5)
Prekinjeni postopek se nadaljuje, če davčni zavezanec umakne svojo zahtevo ali če ne uveljavlja doseženega dogovora.
256.e člen
(rok za sprejem skupnega dogovora)
(1)
Pristojni organ si mora s pristojnim organom druge države prizadevati doseči dogovor v dveh letih od zadnje odločitve enega izmed pristojnih organov, s katero je bilo ugodeno zahtevi davčnega zavezanca, če o zahtevi ne odloči v roku šestih mesecev od vložitve zahteve ali prejema informacij iz šestega odstavka 256.b člena tega zakona, pa v dveh letih po poteku šest mesecev od vložitve zahteve ali prejema informacij iz šestega odstavka 256.b člena tega zakona Rok se lahko na predlog enega izmed pristojnih organov podaljša za največ eno leto, o čemer pristojni organ nemudoma obvesti davčnega zavezanca.
(2)
Če je sodišče ugodilo tožbi davčnega zavezanca, ki je v upravnem sporu izpodbijal sklep o zavrženju ali odločbo o zavrnitvi zahteve, začne teči rok za sprejem skupnega dogovora iz prejšnjega odstavka z dnem vročitve obvestila, s katerim pristojni organ seznani davčnega zavezanca o odločitvi sodišča.
(3)
Pristojni organ po poteku roka iz prvega in drugega odstavka tega člena obvesti davčnega zavezanca o razlogih, zaradi katerih dogovor ni bil dosežen, ter o možnosti za ustanovitev svetovalne komisije in pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za ustanovitev svetovalne komisije.«.