Obstaja izpodbojna predpostavka, da je podjetje sposobno zanesljivo stalno meriti pošteno vrednost naložbene nepremičnine. Če podjetje prvič pridobi naložbeno nepremičnino (ali če obstoječa nepremičnina šele postane naložbena nepremičnina, potem ko se spremeni njena uporaba), je v izjemnih primerih zelo jasno, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine ne bo mogoče zanesljivo stalno meriti. To se zgodi, kadar in zgolj kadar trg s primerljivimi nepremičninami nidelujoč (npr. malo nedavnih transakcij, objavljene cene niso tekoče cene ali opazovane transakcijske cene kažejo, da je bil prodajalec prisiljen prodati) in druga zanesljiva merjenja poštene vrednosti niso na voljo (na primer na podlagi projekcij diskontiranega denarnega toka). Če podjetje ugotovi, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine v gradnji ni mogoče zanesljivo izmeriti, vendar pričakuje, da bo mogoče pošteno vrednost nepremičnine zanesljivo izmeriti, potem ko bo nepremičnina zgrajena, mora podjetje izmeriti naložbeno nepremičnino v gradnji po nabavni vrednosti, dokler poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti ali je nepremičnina zgrajena (kar nastopi prej). Če podjetje ugotovi, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine (razen naložbene nepremičnine v gradnji) ni mogoče zanesljivo stalno meriti, izmeri naložbeno nepremičnino na podlagi modela nabavne vrednosti iz MRS 16 za naložbene nepremičnine, ki so v njegovi lasti, ali v skladu z MSRP 16 za naložbene nepremičnine, ki jih poseduje najemnik kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe. Za preostalo vrednost naložbene nepremičnine se predpostavlja, da je enaka nič. Podjetje do odtujitve naložbene nepremičnine še naprej uporablja MRS 16 ali MSRP 16.
Vstopite v TFL 