33. člen
(varstvo voda in podtalja)
Ureditveno območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju in ni poplavno ogroženo. Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote in odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15) in Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04, 109/07).
Odvajanje čistih padavinskih voda iz strešin in utrjenih površin je potrebno urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, betonski tlakovci položeni na peščeno posteljico, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
Iz opozorilne karte erozije je razvidno, da območje obravnave leži na opozorilnem območju potencialne erozije stopnje 1 (zanemarljiva potencialna erozija), kjer veljajo običajni ukrepi. V fazi priprave osnutka OPPN je bilo izdelano geološko geomehansko poročilo št.: 16/2019, ki ga je izdelalo podjetje Damjan Pejovnik s.p., Geološke raziskave in svetovanje (priloga 3). Pri izvajanju izkopov in gradnje naj se upošteva vsa priporočila elaborata, gradnja pa mora potekati pod strokovnim nadzorom.
Pri projektiranju temeljenja objektov se morajo upoštevati navodila in ocenjene karakteristike temeljnih tal. Po karakteristikah govorimo o neenakomerno stabilnih temeljnih tleh. V skladu z ugotovitvami geološko geomehanskega poročila bodo novi nepodkleteni ali podkleteni enostanovanjski in dvostanovanjski objekti predvidoma temeljeni na temeljnih ploščah (širokem temeljenju). Dno izkopov za tampone temeljev bo predvidoma na koti –0.9 m. Z globino se nahajajo samo še bolje utrjene naplavine (pesek, prod in bloke), ki imajo še večjo nosilnost. Tako tudi v primeru izvedbe kleti katerega koli objekta na ureditvenem območju OPPN z nosilnostjo temeljnih tal ni pričakovati težav. Z večjo širino temelja se bo doseglo manjše pritiske na temeljna tla. Temeljne plošče in morebitne spodnje temeljne plošče (kletne etaže) naj se po priporočilih ojačajo z armaturo in naj bodo z AB vezmi povezane z zgornjimi AB ploščami.
V primeru, da bo šlo pri katerem od objektov za pasovne temelje, morajo ti v celoti nalegati v preperino na globini večji od 0,8 m (zmrzal) glede na koto terena oziroma zunanje ureditve. Pri izkopu za pasovne temelje se lahko naleti na nekoliko različne plasti (globje so rečne naplavine z bolj blokovnim materialom), v takšnem primeru je priporočeno, da pasovni temelji v celoti nalegajo v to plast. Temelji se po priporočilih ojačajo z armaturo in so povezani z AB vezmi z zgornjo AB ploščo.
Komunalne vode bodo iz ureditvenega območja OPPN speljane v javno kanalizacijsko omrežje. Zaradi zelo dobre vodoprepustnosti tal (koeficient vodoprepustnosti K je med 1x10–4 in 1x10–3 m/s), je na območju OPPN izgradnja ponikovalnic možna in izvedljiva.
Strešno in ostalo meteorno vodo z utrjenih površin je potrebno zbrati in kontrolirano preko lovilcev olj odvesti do ponikovalnice oziroma ponikovalnega sistema, ki se nahaja na skrajnem JZ delu ureditvenega območja OPPN. Ponikovalno polje se izvede centralno za celotno območje OPPN tako, da s svojo lego ne vpliva negativno na posamezne parcele oziroma sosednja zemljišča.
V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda ali zemlja-voda si mora investitor skladno s 115. in 125. členom Zakona o vodah ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15) pridobiti vodno dovoljenje.
V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanjeza to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj, maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.
Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.