15. člen
(identifikacija tveganj)
(1)
Zavarovalnica identificira tveganja na podlagi informacij, ki jih pridobi od vseh organizacijskih enot, pri čemer temu ni zadoščeno, če samo ena organizacijska enota izvede identifikacijo tveganj za celo zavarovalnico.
(2)
V procesu identifikacije tveganj zavarovalnica upošteva vsa tveganja, ki se jim izpostavlja v trenutku izvajanja ocene, kot tudi tveganja, ki bi se jim lahko izpostavljala v prihodnosti. vključno z, vendar ne omejeno na, tveganja iz naslednjih kategorij, v kolikor so pomembna za zavarovalnico glede na obseg in naravo njenih poslov:
a. tržna tveganja;
b. kreditno tveganje;
c. likvidnostno tveganje;
d. operativno tveganje;
e. zavarovalno tveganje;
f. tveganje tržne koncentracije;
g. tveganja, ki izvirajo iz dejavnosti upravljanja pokojninskih skladov, najmanj tveganje zagotavljanja zajamčene donosnosti;
h. tveganja na ravni skupine;
i. poslovno tveganje, to je tveganje, ki izvira iz sprememb pri poslovanju zavarovalnice in vključuje tveganje, da zavarovalnica ne bi bila sposobna izvesti svojih poslovnih načrtov ali poslovne strategije, ter tveganja, povezana s plačno politiko zavarovalnice;
j. tveganja, ki izvirajo iz zunajbilančnih postavk.
(3)
Zavarovalnica popiše identificirana tveganja v obliki kataloga.