20. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
1. Splošno
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju sprememb in dopolnitev:
(1)
Novi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.
(2)
Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo predvidoma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi.
(3)
V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(4)
Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
(5)
Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(6)
Na območju OPPN se objekti GJI lahko gradijo do parcelne meje sosednjega zemljišča.
(1)
Na območju OPPN je že zgrajena javna kanalizacija za odpadne vode, ki odvaja odpadno vodo iz vzhodnega dela mesta Sežana. Vsi novi objekti, kjer bo nastajala komunalna odpadna voda, se morajo priklopiti na javno kanalizacijo.
(2)
Na območju je predviden ločen kanalizacijski sistem, ki je gravitacijski po celotni trasi. Komunalne odpadne vode predvidenih objektov so s komunalnim kanalom priključene na obstoječi komunalni kanal, ki poteka ob Kosovelovi ulici in se priključuje na čistilno napravo.
(3)
Tehnološke odpadne vode je potrebno očistiti na mestu nastanka tako, da parametri dopuščajo priključitev na kanalizacijo.
(4)
Na območju bo urejena padavinska kanalizacija, na katero se bo padavinska odpadna voda priključevala preko ustreznih peskolovov. Padavinske vode iz parkirnih površin se bodo priključevale na padavinsko kanalizacijo.
(5)
Komunalne odplake iz objekta se odvajajo v zunanjo komunalno kanalizacijo, ki se preko sistema kanalov priključuje na čistilno napravo. Odpadne vode objektov nad terenom se priključujejo težnostno. Komunalne vode iz kletne etaže se priključujejo preko črpališča v upravljanju lastnika – investitorja objekta.
(6)
Pred priklopom je potrebno preveriti stanje in vodotesnost obstoječega kanala na območju OPPN in v kolikor je kanalizacija neustrezna, predvideti njeno obnovo.
(7)
V neposredni bližini javnega kanala ni dovoljeno saditi dreves, ki bi lahko poškodovala kanalizacijo oziroma je potrebno predvideti ustrezno zaščito kanalizacije.
(8)
Pri gradnji večnamenskega objekta in pokrite garaže je potrebno zagotoviti možnost odvajanja odpadne vode iz servisnih objektov na območju športnega centra v primeru, da se načrtuje njihova gradnja.
(1)
Na območju bo urejena padavinska kanalizacija, na katero se bo padavinska odpadna voda priključevala preko ustreznih peskolovov in vodila v ponikovalnico na območju novega južnega trga. Odvodnjavanje novega južnega trga in dostopa v garaže je zasnovano s prečnim in vzdolžnim nagibom. Voda se odvaja do požiralnikov v kanalizacijski sistem in v ponikovalnico. Na začetku ramp se vgradi ustrezne rešetke, vodo pa vodi v kanalizacijski sistem trga in ponikovalnico.
(2)
Kosovelova ulica med šolo in športnimi dvoranami ohranja obstoječe odvodnjavanje v padavinsko kanalizacijo in ponikovanje.
(3)
Tlak garaže se uredi s prečnimi in vzdolžnimi skloni min 1.5%, eventualne vode se iz garaž preko lovilcev olj in peskolovov vodijo v kanalizacijski sistem in ponikalnico JZ na območju zasute vrtače (izven območja OPPN).
(4)
V postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno preveriti ponikovalno sposobnost za padavinsko odpadno vodo, ki nastaja na tem območju.
(5)
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati tiste odpadne vode, ki ustrezajo zahtevam in pogojem po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, sicer morajo uporabniki s predčiščenjem ali drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za maksimalne dovoljene koncentracije za izpust v javno kanalizacijo.
(6)
Minimalna začetna globina kanalov za padavinsko vodo mora omogočiti priključitev cestnih požiralnikov z upoštevanjem nadkritja najmanj 0,80 m.
Padavinske vode s streh objektov bodo preko peskolovov priključene na sistem padavinske kanalizacije in ponikanje.
Vgradijo se kanalizacijske cevi, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Kanalizacija se izvede vodotesno.
(1)
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih revizijskih jaškov z litoželeznimi pokrovi.
(2)
Vgradijo se vodotesni povozni jaški.
(1)
Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih cestnih požiralnikov.
(2)
Vgradijo se vodotesni povozni betonski požiralniki.
Kanalete so tipske z litoželezno rešetko.
(1)
Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja prizadetih upravljalcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.
(2)
Predpisani so sledeči neto odmiki:
|
– pri približevanju kanalizacije z
|
|
|
– elektro NN kabel
|
0,50 m
|
|
– elektro VN kabel
|
0,50 m
|
|
– elektro NN kabel-magistralni vod
|
1,50 m
|
|
– elektro VN kabel-magistralni vod
|
1,50 m
|
|
– telefonski kabel
|
1,00 m
|
|
– vodovod
|
1,50 do 3,00 m
|
|
– plinovod
|
1,00 m
|
|
in
|
|
|
– pri križanju (kot križanja 45 do 90°) kanalizacije z
|
|
|
– elektro NN kabel
|
0,50 m
|
|
– elektro VN kabel
|
0,50 m
|
|
– telefonski kabel
|
0,30 m
|
|
– vodovod
|
0,30 m
|
|
– plin
|
0,30 m
|
(3)
Najmanjši horizontalni odmik kanalske cevi od kateregakoli objekta ali naprave je 0,40 m; najmanjši vertikalni odmik temena cevi od kateregakoli objekta ali naprave je 0,20 m.
(4)
Minimalni horizontalni razmik pri paralelnem polaganju elektroenergetskega kabla in vodovoda oziroma kanalizacije je 0,50 m oziroma 1,50 m, če gre za magistralni vodovod za preskrbo vode. Razmik se meri med najbližjimi zunanjimi robovi inštalacij.
(5)
Pri križanju kabla in priključnega cevovoda je najmanjši svetli razmik med njima najmanj 0,30 m.
(6)
V primeru nedoseganja minimalnih razmikov pri paralelnem polaganju kabla z vodovodom ali kanalizacijo, je potrebno pridobiti soglasje upravljalca posamezne infrastrukture (vodovoda in kanalizacije), kable pa zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo. Tudi v tem primeru odmiki ne smejo biti manjši kot jih določa standard SIST EN 805. v točki 9.3.1, in sicer najmanj 0,40 m, v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, pa najmanj 0,20 m.
(7)
V primeru, da bo horizontalna razdalja med vodovodom in kanalizacijo enaka ali manjša od 1,500 m, se bo vodovod ščitil znotraj območja, ki ga omejuje pravokotni trikotnik s horizontalno kateto, merjeno od kanalizacijske cevi in vertikalno kateto, dolžine 0.30 m pod dnom cevi.
(8)
Zaščita vodovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo je predvidena v širini min. 2,50 m od roba cevi. Vodovod poteka nad javno kanalizacijo.
(1)
Večnamenski objekt se priključuje na javno vodovodno omrežje, ki poteka po območju OPPN.
(2)
Obstoječi vodovod, ki poteka delno pod športnimi igrišči, se obnovi z novim NL DN100 v Kosovelovi ulici v funkcionalno zaokroženo območje.
(3)
Ob gradnji trafo postaje se prestavi in obnovi del vodovoda.
Predvideni sta variantni rešitvi:
(4)
Omrežje bo izvedeno z NL cevovodi in javnimi nadzemnimi hidranti razporejenimi glede na predpise.
(5)
Vodomerni jaški bodo locirani na javno dostopnih površinah izven povoznih območij.
(6)
Razdalja med temenom cevi in niveleto terena je:
(7)
Minimalni odmik od dreves in okrasnega grmičevja je:
(1)
V območju urejanja, ki je predmet obdelave, se nahaja SN omrežje kot je prikazano v grafični prilogi – situacijskem načrtu ELEKTRO PRIMORSKA d.d.
(2)
Za predvideno urejanje območja novejšega mestnega jedra je potrebno zagotoviti prostor za postavitev nove transformatorske postaje TP SN/NN s priključnim SN kablovodom ter nizkonapetostnim omrežjem. Ob predvideni transformatorski postaji je predviden prostor za nadomestno transformatorsko postajo.
(3)
Za vključitev nove TP v srednjenapetostno omrežje je potrebno izvesti energetski koridor za kabelsko kanalizacijo 2 x PC-E fi 160 mm in 3 x PC-E fi 110 mm v smeri obstoječe TP pri balinarski dvorani.
(4)
Novopredvidena kabelska kanalizacija poteka pod vozno površino, zato naj bodo cevi kabelske kanalizacije položene na blazino iz betona v debelini 10 cm in zasute z betonom 10 cm nad zgornjim robom cevi. Uporabi se beton MB7.
(5)
15 cm nad betonsko blazino se položi ozemljilni trak – valjanec Fe/Zn 25/4 mm, cca 5 cm nad njim pa opozorilni trak. Jarek se zasuje s tamponom, ki se ga nabija v plasteh po 20 cm do potrebne zbitosti.
(6)
Kabelski jaški
Uporabi se prefabricirani jašek dimenzij 1,50/1,50/1,80 m. Na dnu jaška mora biti drenažna odprtina. Pri montaži je potrebno na mestu, kjer cev prehaja v jašek, le-to obbetonirati z zunanje strani jaška.
Na stropni plošči jaška je predvidena montaža litoželeznega pokrova. Pokrov naj bo opremljen z napisom »Elektrika«.
(7)
Ozemljitev trase kablovoda
Po novozgrajeni trasi kablovoda je predvidena na globini cca 0,50 m postavitev ozemljitvenega traku Fe/Zn 25/4 mm.
(1)
V območju OPPN se nahaja NN omrežje kot je prikazano v grafični prilogi – situacijskem načrtu Elektro Primorska d.d.
(2)
Za napajanje večnamenskega objekta je potrebno v območju urejanja zgraditi podzemno nizkonapetostno omrežje od nove TP v smeri novega večnamenskega objekta v cevni kanalizaciji 3 x PC-E fi 110 mm z ustreznimi betonskimi jaški. Predvideti izgradnjo razdelilnih in merilno priključnih omaric. Na fasadi objekta se predvidi priključno mesto oziroma odjemna omara za prireditve za možnost priklopov močnejših odjemalcev (ansambli ipd.).
(3)
Novopredvideno in obstoječe NN omrežje morata biti med seboj povezana.
(4)
Razdelilne in priključno merilne omarice morajo biti ločene ter nameščene na stalno dostopnem mestu.
(5)
Pokrovi jaškov morajo biti postavljeni na stalno dostopnem mestu. Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje.
(6)
Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
(1)
Vsa projektiranja in gradnje je potrebno izvesti v skladu z elektroenergetskim soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno predhodno pridobiti od pristojnega upravljalca distribucijskega omrežja in v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje električne energije SODO (Uradni list RS, št. 41/11 z dne 30. 5. 2011).
(2)
Pri načrtovanju in gradnji objektov na območju OPPN se mora upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti obdelana v posebni mapi.
(3)
Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(4)
V primeru prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, ki so v lasti Elektro Primorska d.d., mora investitor pridobiti overjene pogodbe z lastniki zemljišč, kjer je navedeno, da ima družba Elektro Primorska d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
(5)
Pred pričetkom gradnje se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov, ki jih nameravana gradnja zajema.
(6)
Pri izvajanju del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo.
(7)
Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov, naprav in objektov morajo biti projektirani v skladu s predpisi in standardi.
(8)
Investitor se obvezuje plačati stroške za upravno in projektno dokumentacijo, za morebitne prestavitve in zaščito elektroenergetskih vodov in objektov, stroške za morebitne prestavitve in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov, stroške zakoličbe obstoječih naprav, odškodnine za trase prestavitev ter škodo nastalo zaradi neupoštevanja nadzora in smernic Elektro Primorska d.d.
(9)
Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo bo Elektro Primorska d.d. izvajal na podlagi predhodnega obvestila o začetih delih.
(10)
Varovalni pas elektroenergetskih varovalnih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
(11)
Za gradnjo objektov v varovalnem pasu obstoječih in načrtovanih distribucijskih elektroenergetskih infrastruktur je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje skladno s Pravilnikom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(12)
Do obstoječih in novopredvidenih transformatorskih postaj je potrebno zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih prometnih površin.
(13)
Za elektroenergetsko infrastrukturo je predvideno, da se nadgradi oziroma dogradi z dodatnimi vodi oziroma tehničnimi rešitvami.
(1)
Na območju OPPN so predvidene postavitve novih svetilk cestne razsvetljave, ki morajo ustrezati Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 7. 9. 2007) ter Uredbo o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Št. 00719-25/2010).
(2)
Na območju obstaja omrežje javne razsvetljave in objekti javne razsvetljave.
(3)
Na območju Kosovelove ceste se razporeditev obstoječih svetilk ohranja ali zamenjava z novimi svetilkami.
(4)
V tehnični dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se določi tip in razporeditev novih svetilk na območju novo ustvarjenega južnega trga, ki mora upoštevati:
(1)
V okviru gradnje komunalne infrastrukture na obravnavanem območju, predvidi tudi izgradnja komunalne infrastrukture, ki jo bo moč koristiti za širitev optičnega omrežja.
(2)
Križanje TK vodov
(3)
Obstoječe omrežje last Telekoma Slovenije d.d. je potrebno ustrezno zaščititi oziroma prestaviti. V ta namen je potrebno izdelati projekt zaščite in prestavitve obstoječega omrežja.
(4)
Vse prestavitve in zaščite obstoječega omrežja bremenijo investitorja.
(1)
Na območju OPPN se nahaja obstoječe plinovodno omrežje.
(2)
Predvidena je priključitev novega objekta na obstoječe plinovodno omrežje.
(3)
Pri projektiranju, izdelavi tehnične dokumentacije za izgradnjo predvidene zazidave je potrebno upoštevati določila, ki jih navaja Tehnični pravilnik za projektiranje, že izvedena tehnična dokumentacija za izvedbo plinovodnega omrežja v tem območju ter tehnično izvedbo in uporabo javnega plinovoda na območju Občine Sežana skladno s tehničnimi zahtevami PETROL PLIN d.o.o.
(4)
Križanja plinovoda z drugimi podzemnimi vodi oziroma vzporedni poteki morajo biti izvedeni po zahtevah tehničnih predpisov in normativov. Poleg tega se morajo izvesti tudi potrebni ukrepi, s katerimi se zagotovi:
(5)
Minimalni horizontalni odmik pri paralelnem vodenju plinovoda z ostalimi komunalnimi napeljavami je 0,50 m, medtem ko je vertikalni odmik pri križanju plinovoda z drugimi podzemnimi vodi minimalno 0,30 m. Izjema je pri kanalizaciji, in sicer v primeru, ko je horizontalna razdalja med vodovodom in kanalizacijo enaka ali manjša od 2,00 m, se plinovod ščiti znotraj območja, ki ga omejuje pravokotni trikotnik s horizontalno kateto dolžine 2,00 m, merjeno od roba kanalizacijske cevi in vertikalno kateto, dolžine 0.30 m nad temenom cevi. Zaščita plinovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo se izvede v širini minimalno 2,00 m od roba cevi.
(6)
Križanje plinovoda z drugimi podzemnimi napeljavami mora potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi plinovoda in osi druge podzemne napeljave med 45° in 90°.
(7)
Plinovod lahko poteka na globini največ 3,50 m oziroma najmanj 1,00 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena.
(8)
V primeru, da zaradi neupoštevanja pogojev nastane škoda na objektih in napravah jo je investitor dolžan povrniti.
(9)
Pričetek gradnje je investitor dolžan sporočiti PETROL PLIN d.o.o., Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana, zaradi predhodne uskladitve predvidenega izkopa z obstoječim vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem ter zaradi določitve ustreznega zavarovanja ostalih instalacij.
(10)
Pri zakoličbi trase plinovoda mora biti prisoten predstavnik PETROL PLINA, zaradi določitve mikrolokacije kanalizacije na terenu.
(11)
Zasutje pri prečkanju vodovodnih cevi s kanalizacijo in ostalimi podzemnimi napeljavami se lahko opravi le po predhodnem ogledu in navodilih predstavnika PETROL PLIN-a.
(12)
Po zaključenih delih je investitor dolžan dostaviti izvleček projekta izvedenih del, ki zajema prečkanje kanalizacije z vodovodom in plinovodom.
(13)
Za pridobivanje soglasja k projektnim rešitvam mora investitor posebej pismeno zaprositi upravljalca plinske instalacije PETROL PLIN d.o.o., Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana.
(14)
Priključki za posamezne objekte so izvedeni do fasade objektov ter označeni s pozicijskimi tablicami.