22. člen
(stanje povečane ogroženosti in ukrepanje)
(1)
Stanje povečane ogroženosti varnosti omrežij ali informacijskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: stanje povečane ogroženosti) je stanje, ko je podana velika verjetnost realizacije težjega ali kritičnega incidenta iz prvega odstavka oziroma kibernetskega napada iz drugega odstavka prejšnjega člena v 72 urah od zaznave takšne verjetnosti.
(2)
Pristojni nacionalni organ glede na podatke in informacije, s katerimi razpolaga, in v sodelovanju s preostalimi pristojnimi organi oceni, ali gre za stanje povečane ogroženosti iz prejšnjega odstavka.
(3)
Pristojni nacionalni organ mora o stanju povečane ogroženosti zaradi verjetnosti realizacije kritičnega incidenta ali kibernetskega napada iz prvega odstavka tega člena nemudoma obvestiti vlado in SNAV, lahko pa ju glede na presojo relevantnih okoliščin obvesti tudi zaradi verjetnosti realizacije težjega incidenta iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Pristojni nacionalni organ lahko v stanju povečane ogroženosti zavezancu iz prve ali tretje alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona s pisno odločbo, v nujnih primerih pa tudi ustno, določi takšne primerne in sorazmerne ukrepe, kot je potrebno za preprečitev ali za zmanjšanje verjetnosti realizacije incidenta iz prvega odstavka tega člena, kot tudi za zmanjšanje pričakovanih škodljivih posledic ob morebitni realizaciji takšnega incidenta. Zavezancu se pisni odpravek ustne odločbe vroči čim prej, vendar najkasneje v roku 48 ur po ustni odločbi.
(5)
Ukrepi, izdani na podlagi prejšnjega odstavka, se določijo v takšnem obsegu in za toliko časa, kot je nujno potrebno za dosego namena iz prejšnjega odstavka. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni dovoljena pritožba, dovoljen pa je upravni spor. Tožba v upravnem sporu se vloži na sedežu upravnega sodišča Republike Slovenije. Postopek je nujen in prednosten.
(6)
Pristojni nacionalni organ o ukrepih iz četrtega odstavka tega člena obvesti vlado in SNAV.