Nalaganje dokumenta...
Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Celje
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 9-326/2010, stran 1107 DATUM OBJAVE: 9.2.2010
VELJAVNOST: od 24.2.2010 / UPORABA: od 24.2.2010
RS 9-326/2010
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 24.2.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
326. Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Celje
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odločba US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08) 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 139/06 - Odločba US, 17/08, 21/08, 76/08 - ZIKS-1C), 8. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 29/06, 98/08) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na 29 redni seji dne 26. 1. 2010 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Celje
o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Celje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok določa način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Mestne Občine Celje (v nadaljnjem besedilu: občina) in obsega:
1.
organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe,
2.
vrsto in obseg storitev javne službe,
3.
pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,
4.
pogoje za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode,
5.
pravice in obveznosti izvajalcev javne službe in uporabnikov,
6.
obveznosti izvajalcev del,
7.
obračun storitev javne službe,
8.
izvajanje posebnih storitev,
9.
vrsto objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe,
10.
prevzem objektov in naprav v upravljanje,
11.
vzdrževanje hidrantnega omrežja in odjem vode iz hidrantov,
12.
ukrepe za zmanjšanje količine padavinske vode odvedene v kanalizacijo,
13.
javna pooblastila,
14.
prekinitev dobave pitne vode in prekinitev odvajanja odpadne vode,
15.
nadzor nad izvajanjem javne službe in kazenske določbe,
16.
druge elemente, pomembne za izvajanje in razvoj javne službe.
2. člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo zakoni in drugi predpisi s področja varstva okolja.
3. člen
(uporaba storitev javne službe)
(1)
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov (v nadaljnjem besedilu: stavba), če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2)
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb, če:
1.
nastaja iz pitne vode, zaradi njene rabe, industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vodo in javno kanalizacijo,
2.
je namen rabe pitne vode proizvodnja pijač,
3.
se pitna voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je pitna voda pretežna sestavina proizvodov,
4.
se pitna voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
5.
se pitna voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3)
Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb, v katerih se opravljajo storitve državnih in lokalnih javnih služb.
(4)
Storitve javne službe po tem odloku se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in na padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz streh ali javnih površin.
(5)
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(6)
Odvajanje in čiščenje padavinske vode iz cestnega telesa se ne šteje za storitev javne službe in ni predmet tega odloka.
4. člen
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.
Izvajalec javne službe je pravna oseba, ki ji je v skladu s predpisi občine, ki urejajo izvajanje javne službe na njenem območju, podeljeno izvajanje javne službe.
2.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura izvajanju storitev javne službe.
3.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
4.
Javna kanalizacija so infrastrukturni sistemi kanalov, objektov in naprav kanalizacije, so namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, na katerem je skupna obremenitev zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode večja od 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: PE). Priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE niso objekti javne kanalizacije.
5.
Vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika ter je praviloma sestavljen iz:
-
priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
-
dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom,
-
ventila pred obračunskim vodomerom,
-
čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa,
-
obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom.
6.
Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
7.
Vodomerno mesto je zunanji ali notranji talni jašek ali zidna niša, v katerem je vodomer.
8.
Varovalna plomba je objemka, ki preprečuje nepooblaščeno odstranitev vodomera.
9.
Priključnina-števnina je znesek, ki ga za vzdrževanje vodovodnega priključka uporabnik javnega vodovoda poravna mesečno upravljavcu vodovoda.
10.
Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
11.
Interna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijsko omrežje.
12.
Upravljavec vodovoda je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo javnega vodovoda in pravna ali fizična oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
13.
Upravljavec kanalizacije je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo javne kanalizacije in pravna ali fizična oseba, ki so jo prebivalci, ki odvajajo odpadno vodo v lastno kanalizacijo, pooblastili za upravljanje z zasebno kanalizacijo.
14.
Uporabnik javne službe je fizična ali pravna oseba, ki uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda ali odvaja komunalno ali padavinsko odpadno vodo v javno kanalizacijo ali mu je zagotovljen prevzem blata iz malih čistilnih naprav in obstoječih greznic.
15.
Uporabnik javnega vodovoda je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, ki je priključen na javni vodovod.
16.
Uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključeno na javno kanalizacijo oziroma koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
17.
Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količine ne presega količine nevarnih snovi, določene skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo.
18.
Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo.
19.
Javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.
20.
Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
21.
Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 4261 - del 1 in SIST EN 752-1: 1995.
22.
Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja na način, določen skladno s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE se šteje tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.
23.
Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50%, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku.
(2)
Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
5. člen
(strokovno-tehnične naloge javne službe)
(1)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo sklenjeno z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(2)
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
-
zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;
-
zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;
-
pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe;
-
zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za načrtovanje in usklajevanje prednostne rabe vode iz vodovoda;
-
strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo: gradnje novih vodnih virov, povečanja zmogljivosti črpanja obstoječih virov pitne vode, rezervnih zmogljivosti vodovoda, varnega obratovanja vodovoda ter gradnje in vzdrževanja objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;
-
načrtovanje in razvoj infrastrukturnih objektov in naprav javne kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(3)
Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
6. člen
(oblika zagotavljanja javne službe)
V občini izvaja javno službo javno podjetje v obliki gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom.
7. člen
(namenska poraba sredstev)
(1)
Najemnina za uporabo javne infrastrukture vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi vodovodnega in kanalizacijskega omrežja.
(2)
Okoljska dajatev za onesnaževanje vode po zakonu o varstvu okolja je namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi, ki je predmet tega odloka.
8. člen
(oskrbovalna območja izvajanja javne službe)
(1)
Oskrba s pitno vodo na območju občine se zagotavlja:
1.
s storitvami javne službe,
2.
kot lastna oskrba prebivalcev.
Izvajalec javne službe upravlja le z javnim vodovodom.
(2)
Oskrbovalna območja za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo se določijo v programu komunalnega opremljanja, ki ga občina sprejme v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju.
(3)
Občina zagotavlja izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot deset m3 pitne vode na dan. Oskrbovalna območja so prikazana na topografski karti v Prilogi 1 tega odloka.
(4)
Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju celotne občine.
9. člen
(lastna oskrba)
(1)
Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, je obvezna priključitev na javni vodovodni sistem in ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo.
(2)
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo s pitno vodo.
(3)
Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo je obvezna priključitev na javno kanalizacijo.
(4)
Če je ena ali več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah:
-
odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije, in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in v upravljanju lastnikov stavb, ali
-
se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, če je to predpisano zaradi varovanja vodnih virov ali varovanja jezera in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe iz 11. člena tega odloka.
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
10. člen
(obseg storitev javne službe oskrbe s pitno vodo)
(1)
Javna služba oskrbe s pitno vodo po tem odloku v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javnim vodovodom, obsega:
-
vzdrževanje in čiščenje objektov javnega vodovoda in
-
zagotavljanje oskrbe z zdravstveno ustrezno vodo.
(2)
V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, ki mora vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo.
11. člen
(obseg storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode)
(1)
Javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode po tem odloku v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, obsega:
-
vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
-
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
-
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
-
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta.
(2)
V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode po tem odloku mora izvajalec javne službe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
-
redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
-
prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
-
prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
-
izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(3)
Izvajalec javne službe zagotovi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije.
(4)
Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinske vode iz cestnega telesa ni predmet tega odloka.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO
1. Priključitev na javni vodovod
12. člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1)
Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca vodovoda. Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku šestih mesecev po izgradnji javnega vodovoda. Če se je uporabnik pred zagotovitvijo oskrbe pitne vode iz javnega vodovoda oskrboval iz zasebnega vodovoda, mora oskrbo iz zasebnega vodovoda opustiti in se priključiti na javni vodovod.
(2)
Upravljavec vodovoda mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev stavbe, ki je v njegovi lasti, na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev.
(3)
Če se v stavbi na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(4)
Če se v stavbi na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
-
oddaljenost stavbe od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
-
je izvedba priključka stavbe na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški ali
-
priključitev na javni vodovod tehnično ni možna.
13. člen
(prepoved priključitve stavb na javni vodovod)
(1)
Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec vodovoda ne sme priključiti stavb na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(2)
Če je na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, že zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec vodovoda izvede priključitev na vodovod le v primeru, da je objekt že priključen na javno kanalizacijo.
(3)
Če na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod še ni zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec vodovoda izda soglasje za priključitev na javni vodovod le v primerih, če je komunalna odpadna voda iz objekta speljana v malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico na izpraznjevanje ali na drug objekt ali napravo za čiščenje komunalne odpadne vode.
(4)
V tistih primerih, kjer je komunalna odpadna voda speljana v nepretočno greznico na izpraznjevanje, mora lastnik objekta priložiti k vlogi za soglasje tudi pogodbo s pooblaščenim izvajalcem za odvoz komunalne odpadne vode.
(5)
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb, če lastnik stavbe oziroma objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
14. člen
(pogoji priključitve na javni vodovod)
(1)
Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na javni vodovod pridobiti soglasje upravljavca vodovoda in priključek izvesti skladno s soglasjem.
(2)
Za pridobitev soglasja k priključitvi na javni vodovod mora k vlogi priložiti naslednjo dokumentacijo:
-
pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967 ali dokazilo, da je objekt zgrajen pred letom 1967,
-
mapno kopijo z vrisanim objektom,
-
izvedbeni načrt interne vodovodne instalacije,
-
potrdilo o uspešno izvedenem tlačnem preizkusu interne instalacije,
-
potrdilo o uspešno opravljeni dezinfekciji interne instalacije,
-
projekt za izvedbo vodovodnega priključka,
-
soglasja za prekop ceste in križanja z ostalimi komunalnimi vodi,
-
soglasje lastnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma upravno ali sodno odločbo, ki nadomesti soglasje.
(3)
Upravljavec vodovoda lahko izda soglasje k priključitvi na javni vodovod:
-
če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil ustrezno dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena,
-
če je priključitev na javni vodovod tehnično možna,
-
če ima uporabnik urejeno odvajanje odpadne in padavinske vode.
(4)
Upravljavec vodovoda je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.
15. člen
(vodovodni priključek)
(1)
Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode (obračunski vodomer) pri porabniku pitne vode. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe, ki mora zagotoviti načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod.
(2)
Dolžina vodovodnega priključka ne sme biti daljša od 50 m.
(3)
Vodovodni priključek se izvede za vsako odjemno mesto posebej. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno tudi več porabnikov pitne vode.
(4)
Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(5)
Upravljavec vodovoda mora uporabniku iz 12. člena tega odloka namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve se določi s soglasjem k priključitvi. Obračunski vodomer namesti upravljavec vodovoda na stroške uporabnika.
(6)
Upravljavec vodovoda lahko ob priključitvi novozgrajenih objektov na obstoječe ali novozgrajeno javno vodovodno omrežje zaračuna dejanske stroške priključitve na vodovodno omrežje v skladu s tarifo in cenikom za storitve priključitve na vodovodno omrežje.
16. člen
(izvedba priključkov na javni vodovod)
(1)
Priključek na javni vodovod je lahko stalen ali začasen.
(2)
Upravljavec vodovoda je dolžan izvesti stalen priključek na javni vodovod najkasneje v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca vodovoda. Upravljavec vodovoda sme priključiti uporabnika na javni vodovod šele, ko je preveril, da je uporabnik:
-
zgradil prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi,
-
uredil odvajanje komunalne odpadne vode,
-
izpolnil pogoje iz soglasja k priključitvi.
(3)
Upravljavec vodovoda lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Upravljavec vodovoda dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih upravljavca vodovoda urejeno začasno odvzemno mesto in urejeno odvajanje komunalne odpadne vode. Upravljavec vodovoda lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec vodovoda o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
(4)
Na objekt, ki je bil priključen na zasebni vodovod, je potrebno pred priključitvijo na javni vodovod, povsem odstraniti priključek na zasebni vodovod.
(5)
Po priključitvi objekta na javni vodovod se lastnik objekta vpiše v evidenco uporabnikov.
17. člen
(uporaba vodovodnega priključka)
(1)
Uporabnik ne sme brez predhodnega soglasja upravljavca vodovoda prestavljati, zamenjati, popravljati ali kakorkoli spreminjati vodovodnega priključka, vključno z obračunskim vodomerom.
(2)
Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti upravljavcu vodovoda.
(3)
Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem obračunskega vodomera izvaja upravljavec vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to usposobljen izvajalec del.
(4)
Vodovodni priključek se lahko ukine le na podlagi pisnega zahtevka uporabnika, ki nosi tudi stroške ukinitve. Ukinitev priključka na javni vodovod je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Izvedbo ukinitve priključka izvrši upravljavec vodovoda.
18. člen
(vzdrževanje vodovodnega priključka)
(1)
Vzdrževanje vodovodnega priključka zajema:
1.
Vzdrževanje vodomera, ki zajema: obnavljanje vodomera, redne preglede in menjavo vodomera ter zagotavljanje veljavnosti vodomera.
2.
Tekoče vzdrževanje vodovodnega priključka, ki zajema: popravilo okvar na vodovodnem priključku in zagotavljanje funkcionalnosti vodovodnega priključka.
3.
Obnovo vodovodnega priključka, pri čemer se mora vodovodni priključek obnoviti:
-
če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube;
-
če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo;
-
če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;
-
če je to potrebno zaradi obnove javnega vodovoda.
(2)
Vsa vzdrževalna dela na vodovodnem priključku iz prejšnjega odstavka tega člena izvaja upravljavec vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to usposobljeni izvajalec. Lastnik ali najemnik stavbe mora dopustiti izvedbo ali preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje. Storitev iz tega odstavka plača uporabnik s plačilom priključnine-števnine na način, ki je podrobneje določen v 61. členu tega odloka.
(3)
Objekti javnega vodovoda in vodovodnega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca vodovoda. Mesto, kjer je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopno predstavnikom upravljavca vodovoda.
2. Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom
19. člen
(lastna oskrba prebivalcev)
Če je stavba na poselitvenem območju, na katerem v skladu z zakonom ali drugim predpisom priključitev na javni vodovod ni obvezna, se lahko oskrba s pitno vodo zagotavlja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji določeni v zakonu ali drugem predpisu.
20. člen
(upravljavec zasebnega vodovoda)
(1)
Zasebni vodovod mora imeti upravljavca vodovoda, če oskrbuje s pitno vodo več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(2)
Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
(3)
Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
21. člen
(obveznosti upravljavca zasebnega vodovoda)
(1)
V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
-
oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javne službe;
-
redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
-
vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih na zasebni vodovod, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
-
nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
-
monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
-
obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe;
-
meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.
(2)
Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, ampak jih lahko izdaja le občina.
3. Zagotavljanje skladnosti pitne vode
22. člen
(zagotavljanje skladnosti)
(1)
Upravljavec vodovoda mora v skladu s predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. V ta namen mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti s predpisi o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri.
(2)
Skladnost mora biti zagotovljena:
1.
na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,
2.
v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil,
3.
v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda pakira,
4.
v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.
(3)
Upravljavec vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.
23. člen
(izključitev odgovornosti)
(1)
Ne glede na prejšnji člen tega odloka se šteje, da je upravljavec vodovoda izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek mora upravljavec vodovoda, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:
1.
priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali
2.
ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.
(3)
V vseh objektih je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec objekta.
V. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE
1. Priključitev na javno kanalizacijo
24. člen
(odvajanje komunalne odpadne vode)
(1)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali neposredno v malo komunalno čistilno napravo ali v kanalizacijo iz 9. člena tega odloka.
(2)
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora obvezno neposredno odvajati v javno kanalizacijo.
(3)
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
(4)
Lastnik stavbe, iz katere se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo preko pretočne greznice, mora to pretočno greznico opustiti, skladno s pridobljenim soglasje upravljavca kanalizacije.
(5)
Do zagotovitve komunalne opremljenosti območij poselitve, kjer je v skladu s predpisi potrebno odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je dovoljeno odvajati komunalno odpadno vodo v obstoječe greznice z iztokom v okolje praviloma z infiltracijo v podtalje.