Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za:
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljišča, ki je s prostorskim aktom namenjeno gradnji stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave;
Za nezazidano stavbno zemljišče se šteje zemljišče, katerega površina je enaka ali večja od 250 m2.
Za nezazidano stavbno zemljišče za stanovanjsko gradnjo se šteje tudi površina pozidanega stavbnega zemljišča, ki je večja od 800 m2, pri čemer se za obračun nadomestila za nepozidano stavbno zemljišče v tem primeru smiselno uporabijo določbe prejšnjega odstavka tega člena.
V primeru dveh ali več nezazidanih stavbnih zemljišč istega lastnika oziroma lastnikov, ki neposredno mejijo ena na drugo, tako da jih je mogoče šteti kot zaključeno celoto, se kot nezazidano stavbno zemljišče šteje skupna površina teh zemljišč.
V osnovo za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se ne vštevajo tista zemljišča, na katerih gradnja ni mogoča zaradi njegove oblike oziroma reliefnih značilnosti zemljišča, omejitev zaradi poteka infrastrukture, zemljišča, ki nimajo urejenega dostopa do javne ceste ter drugih določil vsakokratnega veljavnega prostorskega akta.
STANOVANJSKE POVRŠINE
Stanovanjske površine so čista (neto) tlorisna površina stavbe oziroma deli stavbe, v katere med drugim spada površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shramb, čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile in drugih zaprtih prostorov v stavbi oziroma delu stavbe.
Neto tlorisna površina je površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor in se določi za vsako etažo stavbe posebej. V neto tlorisno površino so vključeni tudi elementi, ki jih je mogoče demontirati (npr. montažne predelne stene, cevi in kanali za napeljave).
Neto tlorisno površino stavbe oziroma dela stavbe se izračuna tako, da se seštejejo površine vseh prostorov, ki pripadajo stavbi oziroma delu stavbe, ki je v lasti posameznega zavezanca za plačilo nadomestila. Neto tlorisna površina stavbe oziroma dela stavbe, ki leži v več etažah, je vsota površin prostorov v vseh etažah, ne glede na to ali so prostori med seboj povezani ali ne.
V neto tlorisno površino niso vključene površine konstrukcijskih elementov (npr. zunanji in notranji nosilni zidovi, stebri, dimniki, vmesne podpore, predelne stene), okenskih in vratnih odprtin in niš v elementih, ki omejujejo prostor.
POSLOVNE POVRŠINE
Poslovne površine so vse površine, ki jih pravne ali fizične osebe uporabljajo v gospodarske in negospodarske namene, tj. površine, v katere spada čista (neto) tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Kot poslovne površine se določijo tudi površine zemljišč – zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot samostojne oziroma spremljevalne površine namenjene poslovni dejavnosti, kot so:
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se obračunava ne glede na to ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne. V kolikor se površine dejansko ne uporabljajo, se upošteva tista uporaba oziroma dejavnost, ki so jo imele površine pred opustitvijo dejavnosti oziroma uporabe.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri glede na dejansko uporabo zemljišča ali njegovo namembnost v skladu s prostorsko izvedbenimi akti. Če dejanska uporaba zemljišča ni znana oziroma je ni mogoče ugotoviti, se pri obračunu nadomestila upošteva namembnost določena v skladu s prostorsko izvedbenimi akti.
Pri odmeri nadomestila se v primeru gradnje in spremembe namembnosti uporabijo podatki iz dokončnega gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja, in predstavljajo bodoče stanje (gradbena dela, ki predstavljajo spremembo neto tlorisne površine objekta), do tedaj, ko se stavba (ali njeni stavbni deli) evidentira v uradnih evidencah, katere vodi Geodetska uprava RS. Zavezanci so dolžni sami ali na poziv občinske uprave Občine Vipava javiti pričetek gradnje.
Če določena stavba nima določene gradbene parcele, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 2,5, preostali del površine zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Če gre v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena za stavbo, ki predstavlja eno- ali dvostanovanjski objekt, šteje za gradbeno parcelo površina zemljišča do največ 800 m2, preostali del površine zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.