Spremembe in dopolnitve Državnotožilskega reda

V zadevah, ki so opredeljene kot zadeve posebnega pomena, mora državni tožilec pred odločitvijo o zavrženju ovadbe, o odstopu od kazenskega pregona, o odločitvi, da se zadeva označi kot rešena in spis zaključi brez uvedbe postopka, o izvršitvi, predlaganju ali odstopu od procesnega dejanja oziroma ukrepa, o umiku obtožnega akta, če je tako vnaprej odredil vodja državnega tožilstva, o umiku pritožbe ali o odločitvi, da se pritožba ne vloži, podpisani osnutek svojega akta oziroma zapisa odredbe v internem opomniku, skupaj s spisom zadeve, predložiti na vpogled vodji državnega tožilstva oziroma vodji oddelka, ali s strani vodje pooblaščenemu državnemu tožilcu.

V zadevah, v katerih je vložena ovadba zaradi kaznivih dejanj, za katere se v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo, pred odločitvijo o zavrženju ovadbe zahteva predložitev državnotožilskega akta na vpogled vodji državnega tožilstva, mora državni tožilec podpisani osnutek svojega akta, skupaj s spisom zadeve, predložiti na vpogled vodji oziroma s strani vodje pooblaščenemu državnemu tožilcu. Če so te zadeve opredeljene tudi kot zadeve posebnega pomena, mora državni tožilec ravnati tudi v skladu s prejšnjim odstavkom.

V zadevah iz prvega stavka prejšnjega odstavka, v katerih se mora o razlogih za zavrženje ovadbe v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo, vodja državnega tožilstva posvetovati, predloži državni tožilec osnutek akta skupaj s spisom zadeve na vpogled vodji državnega tožilstva, ki se o razlogih za zavrženje ovadbe posvetuje z dvema državnima tožilcema.

V zadevah, za katere je v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, določeno, da mora državni tožilec pred odločitvijo o zavrženju ovadbe pisno seznaniti oškodovanca o nameri za zavrženje, podpisani osnutek svojega akta predloži na vpogled v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, ko se je oškodovanec o nameri za zavrženje pisno opredelil ali ko se izteče rok za seznanitev.

Državni tožilec lahko sprejme odločitev, ko je vodja državnega tožilstva oziroma z njegove strani pooblaščeni državni tožilec s podpisom na osnutku in v internem opomniku označil, da je osnutek odločitve pregledal.

Akti in odredbe državnega tožilca iz prvega do tretjega odstavka tega člena se ne smejo odpremiti ali izvršiti, dokler na osnutku in v internem opomniku spisa ni podpisa iz prejšnjega odstavka.

Če vodja državnega tožilstva odkloni podpis osnutka državnotožilskega akta oziroma zapisa odredbe v internem opomniku, ker meni, da je osnutek ali odredba pomanjkljiva ali nerazumljiva, v pisni odklonitvi ali zaznamku na osnutku kratko navede tudi razloge, lahko pa ob tem natančneje pojasni državnemu tožilcu, na kakšen način se pomanjkljivosti ali nerazumljivost lahko odpravijo. Če je pojasnilo ustno, se o tem napravi zaznamek.

Če tudi novi osnutek ni v skladu s pojasnilom, lahko vodja državnega tožilstva ponovno ravna po prejšnjem odstavku.

Če vodja državnega tožilstva odkloni podpis osnutka državnotožilskega akta oziroma zapisa odredbe v internem opomniku, ker se ne strinja z odločitvijo državnega tožilca, ki mu je zadevo predložil v podpis, ne more zadeve vrniti v ponovno obravnavanje temu državnemu tožilcu in je po prevzemu ne more ponovno dodeliti istemu državnemu tožilcu.

V primerih iz tega člena se v internem opomniku zaznamuje datum vsakokratne predložitve spisov zaradi vpogleda osnutkov ali opravljenega posveta, datum vrnitve spisov in datum ter kratka vsebina vseh odločitev, posvetov in odredb, izdanih na podlagi tega člena. Vsi zaznamki v internem opomniku morajo biti podpisani.«.