IZREK
Tožba se zavrne.
1.
JEDRO
V obravnavanem primeru med strankami ni sporno, da denacionalizacijski upravičenki potomcev nista imeli, prav tako pa ob smrti tudi nista imeli premoženja, saj sta svoje premoženje z izročilno pogodbo izročili tožnici, tako da, glede na podatke upravnih spisov, zapuščinskega postopka sploh ni bilo. Rešitev vprašanja, ali je tožnica kot vlagateljica verjetno izkazala, da je pravna naslednica pokojnih upravičenk in s tem upravičena za vložitev zahteve za denacionalizacijo izhaja iz opredelitve vsebine izročilne pogodbe z dne 15. 4. 1954. Z izročilno pogodbo kot dednopravno pogodbo lahko prednik s pravnim opravilom med živimi izroči in razdeli svoje premoženje svojim otrokom, posvojencem in svojim potomcem. Ker sklenitev take pogodbe med izročevalcem in drugimi osebami (ki niso otroci, posvojenci ali potomci prednika) sicer ni in tudi ni bila izrecno izključena, so se take pogodbe sklepale, po vsebini pa niso bile dednopravne pogodbe temveč splošne obligacijskopravne pogodbe, ki ustvarjajo razmerje med dvema strankama. Glede na navedeno ter upoštevajoč celotno vsebino izročilne pogodbe, sklenjene dne 15. 4. 1954, je tudi po presoji sodišča pravilna ugotovitev tožene stranke, da pravna narava te izročilne pogodbe ni take vrste, da bi pridobitelj premoženja na njeni podlagi postal tudi univerzalni pravni naslednik izročitelja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.