Dodatni zneski, opisani v B18. členu, se določijo na podlagi sedanje vrednosti. Če zavarovalna pogodba zahteva plačilo, ko se zgodi dogodek, katerega čas je negotov, in če plačilo ni prilagojeno glede na časovno vrednost denarja, lahko obstajajo scenariji, v katerih se sedanja vrednost plačil poveča, tudi če je njihova nominalna vrednost fiksna. Primer je zavarovanje, ki ponuja fiksno korist v primeru smrti imetnika police, pri čemer kritje nima datuma izteka (pogosto se imenuje vseživljenjsko zavarovanje za fiksen znesek). Gotovo je, da bo imetnik police umrl, vendar je datum smrti negotov. Plačila se lahko opravijo, kadar posamezni imetnik police umre prej, kot je pričakovano. Ker ta plačila niso prilagojena za časovno vrednost denarja, bi lahko pomembno zavarovalno tveganje obstajalo tudi, če pri portfelju pogodb skupno gledano ni izgube. Podobno lahko pogodbeni pogoji, ki odložijo pravočasno povračilo imetniku police, odpravijo pomembno zavarovalno tveganje. Podjetje za določitev sedanje vrednosti dodatnih zneskov uporabi diskontne stopnje, ki se zahtevajo v 36. členu.
Vstopite v TFL 