V 79. členu se prvi, drugi in tretji odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Davčni zavezanec, ki blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije v drugo državo članico in želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, vendar ne razpolaga z dokazili, ki mu omogočajo uveljavljanje domneve iz prvega odstavka 45.a člena Izvedbene uredbe Sveta (EU) 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 77 z dne 23. 3. 2011, str.1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2018/1912 z dne 4. decembra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 glede nekaterih oprostitev za transakcije znotraj Skupnosti (UL L št. 311 z dne 7. 12. 2018, str. 10), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 282/2011/EU), dokazuje, da je bilo blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, z računom in drugimi razpoložljivimi dokazili. Poleg dokazil iz 45.a člena Izvedbene uredbe 282/2011/EU je to lahko tudi dokazilo o plačilu, naročilnica, sklenjena pogodba o dobavi, dobavnica, seznam pakiranja, prevzemnica in podobno.
(2)
Davčni zavezanec, ki dobavi in z lastnim prevoznim sredstvom sam odpošlje ali odpelje blago iz Slovenije v drugo državo članico in želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, dokazuje, da je blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico, z računom in dokumenti iz prejšnjega odstavka.
(3)
Davčni zavezanec lahko, poleg računa in namesto drugih dokazil iz prvega odstavka tega člena, uporabi pisno izjavo pridobitelja iz točke (i) pod (b) prvega odstavka 45.a člena Izvedbene uredbe 282/2011/EU, če oseba, ki je pridobila blago, blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije v drugo državo članico z lastnim prevoznim sredstvom.«.