17. člen
(navodila in prepovedi)
(1)
Sodišče izreče mladoletniku eno ali več navodil oziroma prepovedi kot samostojen vzgojni ukrep, če je treba s primernimi ukrepi vplivati nanj in na njegovo vedenje.
(2)
Sodišče lahko izreče mladoletniku naslednja navodila oziroma prepovedi:
1.
osebno opravičilo oškodovancu;
2.
poravnava z oškodovancem, in sicer tako, da mladoletnik s plačilom iz lastnih sredstev, z delom ali na drug podoben način povrne škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem;
3.
redno obiskovanje šole;
4.
usposabljanje za poklic ali sprejem zaposlitve, ki ustreza njegovemu znanju in sposobnostim;
5.
bivanje pri določeni družini ali drugje, kjer bo poskrbljeno za njegov skladen osebnostni razvoj;
6.
opravljanje dela v splošno korist;
7.
zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu s privolitvijo osebe v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice;
8.
udeležba v programih vzgojne, poklicne, psihološke ali druge psihosocialne pomoči;
9.
udeležba na treningu socialnih veščin;
10.
opravljanje teoretičnega dela vozniškega izpita določene kategorije;
11.
prepoved vožnje motornega vozila pod pogoji, pod katerimi je mogoče to sankcijo izreči polnoletnim storilcem;
12.
prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo ali kakšno drugo osebo, kar obsega tudi prepoved navezovanja neposrednih ali posrednih stikov z njo na kakršenkoli način, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev;
13.
prepoved druženja z določenimi osebami;
14.
prepoved dostopa na določene kraje ali na določene prireditve.
(3)
Pri izbiri in izrekanju navodil in prepovedi sodišče praviloma upošteva mladoletnikovo pripravljenost za sodelovanje.
(4)
Navodila in prepovedi lahko trajajo najdlje eno leto od začetka njihovega izvrševanja. Če je izrečeno navodilo, se šteje, da se je vzgojni ukrep začel izvrševati takrat, ko je mladoletnik dejansko začel izpolnjevati izrečeno navodilo.
(5)
V okviru navodila iz 2. točke drugega odstavka tega člena sodišče določi obseg, obliko in način povrnitve škode, pri tem pa osebno delo mladoletnika ne sme preseči 60 ur v obdobju treh mesecev.
(6)
V okviru navodila iz 6. točke drugega odstavka tega člena sme sodišče določiti mladoletniku opravljanje del do največ 120 ur v obdobju šestih mesecev.
(7)
V okviru navodila iz 8. točke drugega odstavka tega člena lahko sodišče mladoletniku izreče tudi navodilo, da skupaj s starši, z drugo osebo, h kateri je nameščen, z rejnikom, s sorodnikom, ki mu je podeljena starševska skrb, ali z drugo osebo, pri kateri mladoletnik živi, obiskuje izvajalca, ki nudi ustrezno psihološko ali drugo psihosocialno pomoč za družine, če so starši ali druga oseba, h kateri je mladoletnik nameščen, rejnik, sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb, ali druga oseba, pri kateri mladoletnik živi, izrecno izrazili pripravljenost za udeležbo v programu pomoči in če sodišče oceni, da bo tako bolje dosežen namen izrečenega vzgojnega ukrepa.
(8)
Navodilo iz 9. točke drugega odstavka tega člena sodišče izreče zlasti, če je to potrebno za mladoletnikovo izobraževanje ali delovno usposabljanje.
(9)
Prepoved iz 11. točke drugega odstavka tega člena ne sme trajati manj kot tri mesece in ne dlje kot dve leti.
(10)
Sodišče lahko posamezno ali več navodil in prepovedi izreče mladoletniku tudi ob drugih vzgojnih ukrepih po tem zakonu, razen ob ukoru, če oceni, da bo tako bolje dosežen namen izrečenega vzgojnega ukrepa. Navodila in prepovedi v tem primeru nimajo narave samostojnega vzgojnega ukrepa.