20. člen
(namestitev v reintegracijski dom za mlade)
(1)
Sodišče izreče namestitev v reintegracijski dom za mlade mladoletniku, ki za vzgojo, rehabilitacijo in skladen osebnostni razvoj ter za odvračanje od kaznivih dejanj potrebuje poleg stalnega vodstva strokovnjakov tudi strožje nadzorstvo.
(2)
Pri odločanju o tem, ali naj izreče ta ukrep, sodišče upošteva tudi težo in naravo storjenega kaznivega dejanja ter okoliščino, ali so bili mladoletniku že prej izrečeni vzgojni ukrepi ali kazni.
(3)
V reintegracijskem domu za mlade ostane mladoletnik najmanj eno leto in največ tri leta. Čas, ko je mladoletnik na begu iz reintegracijskega doma za mlade, se ne všteva v čas najdaljšega dopustnega trajanja tega vzgojnega ukrepa.