Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI-1)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

bistvena storitev je storitev, ki je ključna za nemoteno delovanje države, ohranitev življenjsko pomembnih družbenih funkcij, gospodarskih dejavnosti, javnega zdravja in varnosti ali okolja;

izredni dogodek je dogodek, ki bi lahko povzročil pomembne motnje ali ki povzroči motnje v opravljanju bistvene storitve, razen dogodkov, ki jih kot incidente opredeljuje zakon, ki ureja informacijsko varnost;

kategorije subjektov so skupine subjektov, ki so povezane glede na vrsto in namen bistvene storitve, ki jo opravljajo, in izmed katerih nosilci sektorjev kritične infrastrukture ugotavljajo kritične subjekte;

kritična infrastruktura Republike Slovenije je sredstvo, objekt, oprema, omrežje ali sistem oziroma njegov del, ki je nujen za oziroma omogoča opravljanje bistvenih storitev (v nadaljnjem besedilu: kritična infrastruktura);

kritični subjekt je javni ali zasebni subjekt, ki ima kritično infrastrukturo, s katero opravlja bistveno storitev;

nacionalni okvir za odpornost kritičnih subjektov in kritične infrastrukture obsega strategijo za odpornost kritičnih subjektov in nacionalno oceno tveganja za opravljanje bistvenih storitev;

nosilci sektorjev kritične infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: nosilci sektorjev) so ministrstva in službe Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ki so odgovorni za delovna področja, na katera spada kritična infrastruktura;

ocena tveganja je postopek ugotavljanja narave in obsega tveganja s prepoznavanjem in analiziranjem morebitnih pomembnih groženj, ranljivosti in nevarnosti, ki bi lahko privedle do izrednega dogodka, ter vrednotenja možnosti izgube sposobnosti opravljanja bistvene storitve ali motenj, ki jih ta izredni dogodek povzroči pri opravljanju bistvene storitve;

odpornost kritičnega subjekta je sposobnost kritičnega subjekta, da prepreči izredni dogodek, se pred njim zavaruje, se nanj odzove, se mu zoperstavi, ga ublaži in absorbira, se nanj prilagodi ter po njem okreva;

povečana ogroženost kritične infrastrukture je stanje, ki ga zazna pristojni državni organ in za katerega oceni, da bi lahko povzročil izredni dogodek;

pristojni organi in organizacije na področju kritične infrastrukture so vlada, pristojni nacionalni organ, nosilci sektorjev, organi, ki sodelujejo z nosilci sektorjev pri opravljanju njihovih nalog na podlagi tega zakona (v nadaljnjem besedilu: sodelujoči organi), kritični subjekti, kritični subjekti posebnega evropskega pomena, koordinacijska skupina, Nacionalni center za krizno upravljanje (v nadaljnjem besedilu: NCKU) in inšpektorat, pristojen za obrambo;

pristojni nacionalni organ na področju kritične infrastrukture je ministrstvo, pristojno za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);

sektorji kritične infrastrukture so posamezne vsebinsko zaokrožene celote delovanja kritičnih subjektov, ki opravljajo bistvene storitve;

tveganje predstavlja možnost izgube ali motnje pri opravljanju bistvenih storitev zaradi izrednega dogodka in je izraženo kot kombinacija razsežnosti izgube ali motnje in verjetnosti, da bi do izrednega dogodka prišlo.