22. člen
(nadurno delo)
(1)
Na zahtevo delavca delodajalec obrazloži, zakaj nadurnega dela ni možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem delovnih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
(2)
Delavec je dolžan opravljati nadurno delo v primerih:
-
navedenih v zakonu,
-
izrednega inventurnega popisa,
-
okvare delovnih sredstev ali ostale opreme, če je potrebno začeto delo nadaljevati in končati,
-
ko je potrebno opraviti delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, okvare strojev ali naprav,
-
nepredvidene zamude dobave materiala ali podatkov za dokončanje dela,
-
nepričakovane odsotnosti delavca,
-
da se opravi delo za izpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti, ki jih ni bilo mogoče načrtovati,
-
v drugih utemeljenih primerih, ki so določeni s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.
(3)
Poleg primerov iz zakona lahko delo preko polnega delovnega časa odkloni delavec, ki ima izkazan nujen zdravniški pregled in delavec, ki je samohranilec otroka do 9 let starosti, če gre za nadurno delo od ponedeljka do petka. Samohranilec je oseba, ki predloži potrdilo o preživnini iz centra za socialno delo ali odločbo sodišča.
(4)
Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela, določena z zakonom, se upošteva kot povprečna omejitev v obdobju 6 mesecev.