TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek glasi:

„I. Zaradi delnega plačila v skupnem znesku 6.997,47 EUR (6.137,47 EUR in 860,00 EUR) se izvršilni postopek ustavi glede:

- izvršilnih stroškov po sklepu In 31/2009 z dne 18. 3. 2009 v višini 132,29 EUR;

- zakonskih zamudnih obresti od glavnice 2.503,75 EUR (prej 600.000,00 SIT) za čas od 1. 1. 2002 do prenehanja obveznosti v višini 2.503,75 EUR;

- zakonskih zamudnih obresti od glavnice 803,10 EUR (prej 192.457,21 SIT) za čas od 5. 7. 2006 do 25. 1. 2012 v višini 469,02 EUR in od preostale glavnice pravdnih stroškov 274,44 EUR od 26. 1. 2012 do 13. 2. 2012 v višini 1,28 EUR;

- glavnice v znesku 2.503,75 EUR (prej 600.000,00 SIT);

- glavnice v znesku 803,10 EUR (prej 192.457,21 SIT):

- dela nadaljnjih izvršilnih stroškov, odmerjenih po sklepu sodišča prve stopnje z dne 6. 11. 2013 v višini 584,28 EUR.

II. Dolžnik je dolžan upniku, ob neplačanem delu nadaljnjih izvršilnih stroškov po sklepu z dne 6. 11. 2013 v višini v znesku 333,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2013 dalje do plačila, povrniti še nadaljnje izvršilne stroške v višini 258,03 EUR v roku 8 dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

II. Dolžnik mora upniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 17,97 EUR v roku 8 dni od vročitve sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do prenehanja obveznosti.

Zmotno je stališče upnika, da sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju po razveljavitvi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 6. 11. 2013 v delu, v katerem je bilo odločeno o delni ustavitvi postopa (I. točka izreka), ne bi smelo ustaviti postopa v večjem obsegu, kakor je to storilo v razveljavljenem delu sklepa z dne 6. 11. 2013. Prepoved reformatio in peius namreč velja samo za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje. Prepoved pa ne velja za odločitev sodišča prve stopnje, ki jo sprejme v ponovljenem postopku. Če je sodna odločba v pritožbenemu postopku razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču v novo sojenje, ta prepoved preneha.