1. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi vzpostavi pristojnost za pregon kaznivih dejanj, opredeljenih s to konvencijo, kadar:
a)
je kaznivo dejanje storjeno na njenem ozemlju ali
b)
je kaznivo dejanje storjeno na ladji, ki plove pod zastavo te pogodbenice, ali
c)
je kaznivo dejanje storjeno na zrakoplovu, registriranem v skladu z zakonodajo te pogodbenice, ali
d)
kaznivo dejanje stori njen državljan ali
e)
oseba z običajnim prebivališčem na njenem ozemlju.
2.
Vsaka pogodbenica si prizadeva za sprejetje potrebnih zakonodajnih ali drugih ukrepov za vzpostavitev pristojnosti za pregon kaznivih dejanj, opredeljenih s to konvencijo, kadar je kaznivo dejanje storjeno proti njenemu državljanu ali osebi z običajnim prebivališčem na njenem ozemlju.
3.
Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu na generalnega sekretarja Sveta Evrope naslovi izjavo, s katero si pridržuje pravico, da pravil glede pristojnosti iz točke e prvega odstavka tega člena ne uporablja ali jih uporablja samo v določenih primerih ali pod določenimi pogoji.
4.
Za pregon kaznivih dejanj, opredeljenih v skladu z 18. in 19. členom, točko a prvega odstavka 20. člena in točkama a in b prvega odstavka 21. člena te konvencije, vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da njena pristojnost glede na točko d prvega odstavka ni odvisna od pogoja, da se dejanja obravnavajo kot kazniva v kraju, kjer so bila storjena.
5.
Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu na generalnega sekretarja Sveta Evrope naslovi izjavo, s katero si pridržuje pravico, da uporabo četrtega odstavka tega člena v zvezi s kaznivimi dejanji, opredeljenimi v skladu z drugo in tretjo alinejo točke b prvega odstavka 18. člena, omeji na primere, ko ima njen državljan običajno prebivališče na njenem ozemlju.
6.
Za pregon kaznivih dejanj, opredeljenih v skladu z 18. in 19. členom, točko a prvega odstavka 20. člena in 21. členom te konvencije, vsaka pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da njena pristojnost glede točk d in e prvega odstavka ni odvisna od pogoja, da se pregon lahko začne le na podlagi prijave žrtve ali naznanitve države, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.
7.
Vsaka pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi vzpostavi pristojnost za pregon kaznivih dejanj, opredeljenih v skladu s to konvencijo, kadar je domnevni storilec na njenem ozemlju in ga ne izroči drugi pogodbenici izključno na podlagi njegovega državljanstva.
8.
Kadar pristojnost za pregon domnevnega kaznivega dejanja, opredeljenega v skladu s to konvencijo, uveljavlja več kot ena pogodbenica, se zadevne pogodbenice, kadar je to primerno, posvetujejo, da ugotovijo najprimernejšo pristojnost za pregon.
9.
Ne glede na splošna pravila mednarodnega prava ta konvencija ne izključuje kazenskopravne pristojnosti, ki jo država pogodbenica izvaja v skladu s svojim notranjim pravom.