TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožečih strank se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in vrne v novo odločanje.

 

Pritožbeno sodišče ni sledilo izvajanjem, da se denarna kazen v postopku za zavarovanje lahko izvrši tudi s spremembo denarne kazni v zapor po pravilih 33. čl. ZIZ, kar naj bi izhajalo iz 4. alinee I.

odst. omenjenega člena, ki določa, da se denarna kazen lahko izreče dolžniku, če ravna v nasprotju s sklepom o zavarovanju. Pritrdilo je razlogom sodišča prve stopnje, da je omenjena določba o izrekanju denarne kazni splošne narave. Zaradi specifičnega namena, ki ga ima kazen pri zavarovanju takih nedenarnih terjatev, ki jih lahko opravi le dolžnik, se za izrekanje in izvršitev denarne kazni v takih primerih uporabljajo pravila 226. člena, na kar nedvoumno napotuje določba čl. 273/II ZIZ, ki pravi, da sodišče v primeru, ko dolžniku naloži, da se mora vzdržati določenih dejanj, določi tudi denarno kazen za primer kršitve prepovedi v skladu z II. odst. 226. čl. ZIZ in da v primeru kršitve prepovedi ravna po določbi III. odst. istega člena. Omenjena odstavka 226. čl. ZIZ določata, da sodišče s sklepom izreče denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Višina kazni, ki se jo lahko izreče fizični osebi je največ 1.000.000,00 SIT (in ne 300.000,00 SIT kot po splošni določbi 33. čl. ZIZ). Če dolžnik obveznosti ne izpolni, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo, hkrati pa izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo višjo denarno kazen za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bi izpolnil obveznosti. Tako postopa sodišče dokler vsota izrečenih kazni ne doseže desetkratnega zneska najvišjega dovoljenja zneska za posamezno kazen. Če upnik - tožnika predlagata sankcijo za neizpolnitev obveznosti ali neplačilo izrečene kazni, za katero v Zakonu o izvršbi in zavarovanju ni podlage, sodišče tak predlog oziroma del predloga pač zavrne kot neutemeljen. Sicer pa zadostuje, da upnik predlaga izrek denarne kazni za primer, če dolžnik ne bi izpolnil naložene obveznosti. Na podlagi določila čl. 226/III ZIZ opravi izvršbo za tako izrečeno kazen sodišče po uradni dolžnosti in sicer na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Le-ta bo torej izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi, v katerem bo sodišče (po uradni dolžnosti) opredelilo predmet izvršbe, torej stvar ali pravico dolžnika, iz katere naj se poravna denarna terjatev sodišča (kazen) do dolžnika.