13. člen
(merila vrednotenja zdravstvene tehnologije)
(1)
V postopku vrednotenja zdravstvene tehnologije agencija upošteva naslednja merila:
5.
etični in pravni vidiki ter enakost;
6.
organizacijska izvedljivost.
(2)
Pri merilu klinična vrednost se presojajo:
1.
relativna klinična učinkovitost, pri čemer se upoštevajo zlasti:
-
preživetje brez napredovanja oziroma drugi ustrezni časovno odvisni izidi;
-
pomembni neželeni dogodki;
-
drugi, za posamezno bolezen upoštevni klinični izidi;
2.
relativna varnost, pri čemer se varnost vrednotene zdravstvene tehnologije primerja z ustreznim primerjalnikom predvsem z vidika:
-
pogostosti neželenih učinkov;
-
resnosti neželenih učinkov;
-
prekinitev zdravljenja;
-
smrtnosti, povezane z zdravljenjem;
-
dolgoročnih varnostnih tveganj;
3.
relativna kakovost oziroma gotovost dokazov, z uporabo sistema GRADE.
(3)
Pri merilu breme bolezni se presojajo:
1.
resnost bolezni, pri čemer se upoštevajo zlasti:
-
pričakovana izguba življenjske dobe;
-
izguba kakovosti življenja;
-
funkcionalna prizadetost;
2.
nezadovoljena potreba, pri čemer se upoštevajo zlasti:
-
razpoložljivost obstoječih možnosti zdravljenja, preprečevanja ali diagnostike;
-
učinkovitost obstoječih možnosti;
-
varnost in prenašanje obstoječih možnosti;
-
delež ciljne populacije, za katerega obstoječe možnosti niso ustrezne;
-
breme bolezni kljub optimalnemu standardnemu zdravljenju.
(4)
Pri merilu ekonomska vrednost se presojajo:
1.
rezultat raziskave stroškovne učinkovitosti, in sicer ICER oziroma, kadar je predložena analiza stroškov in koristi, razmerje med koristmi in stroški;
2.
vpliv na javna sredstva za zdravstveno varstvo iz raziskave finančnih učinkov, pri čemer se upoštevajo zlasti:
-
velikost ciljne populacije;
-
pričakovana uporaba zdravstvene tehnologije;
-
strošek zdravstvene tehnologije;
-
stroški primerjalnega zdravljenja;
-
spremljajoči stroški, vključno s stroški podpornega zdravljenja;
-
stroški neželenih učinkov;
-
prihranki, ki bi nastali z uporabo zdravstvene tehnologije, ki je predmet vrednotenja;
-
spremembe v uporabi drugih zdravstvenih storitev;
-
časovna dinamika uvajanja zdravstvene tehnologije.
(5)
Pri merilu družbeni vpliv se presojajo širše posledice zdravstvene tehnologije za paciente, njihove ožje družinske člane in družbo, vključno z:
-
vplivom na kakovost življenja;
-
vplivom na samostojnost pacienta;
-
vplivom na neformalno oskrbo;
-
vplivom na produktivnost pacienta;
-
zmanjšanjem bremena za ožje družinske člane;
-
vplivom na vključevanje v družbo;
-
drugimi pomembnimi družbenimi oziroma socialnimi posledicami.
(6)
Pri merilu etični in pravni vidiki ter enakost se presojajo:
1.
vpliv na enakost, pri čemer se preverja, ali zdravstvena tehnologija:
-
izboljšuje dostop ranljivih skupin do zdravstvene obravnave;
-
zmanjšuje geografske razlike v dostopu do zdravstvene obravnave;
-
zmanjšuje druge pomembne zdravstvene neenakosti;
2.
etična upravičenost, zlasti:
-
spoštovanje avtonomije pacienta;
-
koristi in škoda za paciente;
-
potencialna diskriminacija;
-
posebne etične posledice uporabe zdravstvene tehnologije.
-
vpliv na sposobnost pacienta za sprejemanje odločitev oziroma izražanje informiranega soglasja;
-
skladnost uporabe zdravstvene tehnologije z veljavnimi predpisi, ki urejajo njeno uporabo;
-
varstvo osebnih podatkov pri uporabi zdravstvene tehnologije;
-
druge pravne omejitve ali posledice, povezane z uvedbo ali uporabo zdravstvene tehnologije.
(7)
Pri merilu organizacijska izvedljivost se presojajo naslednje spremembe, potrebne za uvedbo zdravstvene tehnologije:
6.
spremembe kliničnih poti;
7.
laboratorijske ali diagnostične zmogljivosti;
8.
informacijska podpora;
9.
spremljanje pacientov;
10.
vpliv na druge dele zdravstvenega sistema.
(8)
Najvišje možno število točk v postopku vrednotenja zdravstvene tehnologije je 100, pri čemer je najvišje število točk pri posameznem merilu naslednje:
1.
klinična vrednost 35 točk;
2.
breme bolezni 15 točk;
3.
ekonomska vrednost 20 točk;
4.
družbeni vpliv 10 točk;
5.
etični vidiki in enakost 10 točk;
a)
organizacijska izvedljivost 10 točk.