7. člen
(okoljska dajatev)
(1)
Obveznost obračuna in plačila okoljske dajatve nastane, ko je gorivo prvič dano v promet na območju Republike Slovenije, če je to proizvodnja goriva, ob pridobitvi goriva iz druge države članice EU ali ob uvozu goriva iz tretjih držav, razen če je plačilo okoljske dajatve odloženo v skladu s to uredbo.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka nastane obveznost za obračun okoljske dajatve za zemeljski plin takrat, ko je zemeljski plin iz prenosnega oziroma distribucijskega omrežja dobavljen končnemu odjemalcu na odjemno mesto ali ko končni odjemalec vnese oziroma uvozi zemeljski plin v Republiko Slovenijo oziroma mu ga na odjemno mesto dobavi dobavitelj, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, ali ko proizvajalec proizveden zemeljski plin porabi za pokrivanje lastnih potreb ali ga dobavi drugi osebi za njeno končno rabo.
(3)
Vrste goriva, za katera se plačuje okoljska dajatev, so določene v tabeli 1 priloge 1 te uredbe.
(4)
Osnova za obračunavanje okoljske dajatve je enota obremenitve in je enaka emisiji 1 toni CO2.
(5)
Seštevek enot obremenitve, za katerega je treba plačati okoljsko dajatev, se ugotavlja na podlagi količine goriva, za katerega je nastala obveznost za obračun.
(6)
Seštevek enot obremenitve iz prejšnjega odstavka se izračuna glede na vrsto goriva iz tabele 1 priloge 1 te uredbe.