Sredstva podjetij in drugih pravnih oseb, ki so bila do uveljavitve tega zakona vložena v spomenike, znamenitosti in stvari, ki služijo upravljanju, rabi, vzdrževanju ali varstvu, ter način njihovega vračila, se določijo v pogodbi o uporabi, med državo ter podjetji in drugimi pravnimi osebami.
Pri določanju višine teh sredstev na osnovi pogodbe, se upošteva tista vlaganja, ki so pomenila trajno povečanje vrednosti in tista, ki so bila višja od pridobljenih koristi iz gospodarjenja oziroma iz uporabe teh spomenikov ali znamenitosti.