Notranje revidiranje pri neposrednih uporabnikih zajema področje dela opredeljeno v 2. členu tega pravilnika ter ocenjuje delovanje notranjih kontrol. Izvajanje notranjega revidiranja mora upoštevati načelo, da stroški ne presegajo koristi. Notranjerevizijska služba mora delovati gospodarno, v skladu s standardi notranjega revidiranja in kodeksom poklicne etike notranjega revizorja.
Temeljni postopki notranjega revidiranja so tisti, ki jih opredeljujejo in jih lahko razvijemo iz standardov notranjega revidiranja.
Nanašajo se predvsem na:
1.
načrtovanje revizije in v zvezi s tem na:
-
določanje ciljev in obsega dela,
-
pridobivanje temeljnih informacij o dejavnostih, ki se revidirajo,
-
določanje dejavnikov, potrebnih za opravljanje revizije,
-
komuniciranje z vsemi, ki morajo biti z revizijo seznanjeni,
-
izdelavo pregleda področij, ki zahtevajo posebno pozornost,
-
pisanje revizijskega programa,
-
določanje kako, kdaj in komu sporočiti izide revizije,
-
pridobivanje odobritve za delovni načrt revizije;
2.
preiskovanje in vrednotenje informacij, kar obsega:
-
analitične revizijske postopke,
-
pridobivanje zadostnih, primernih, pomembnih in uporabnih informacij, kot trdne podlage za revizijske ugotovitve in priporočila,
-
izbiro metod preizkušanja,
-
nadziranje zbiranja, analiziranja in tolmačenja informacij,
-
preverjanje in hranjenje delovnega gradiva revizorjev;
3.
sporočanje izidov obsega:
-
izdajo končnega podpisanega pisnega poročila in/ali vmesnih poročil,
-
pogovor o sklepih in priporočilih kot izsledkih revizije z ustreznimi ravnmi poslovodstva,
-
pripravo poročil, ki so nepristranska, jasna, strnjena, tvorna in pravočasna,
-
predstavitev namena, obsega in izidov revizije in kadar je primerno izražanje mnenja,
-
priznavanje zadovoljive uspešnosti preiskovanega področja,
-
zajetje stališč revidiranca do revizijskih sklepov ali priporočil v revizijsko poročilo,
-
preveritev in odobritev končnega revizijskega poročila s strani predstojnika notranjerevizijske službe;
4.
spremljanje v prihodnje pomeni:
-
ugotavljanje, ali so ukrepi za odpravljanje slabosti in doseganje načrtovanih izidov sprejeti oziroma ali predstojniki prevzemajo tveganje, če se ne ukrepa na podlagi sporočenih ugotovitev.