V 154. členu se v prvem odstavku za besedilom »149.c,« doda besedilo »149.č,«, besedilo »155. in 155.a« pa se nadomesti z besedilom »155., 155.a in 156.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2)
Če državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona zoper osumljenca ali če v roku dveh let po koncu izvajanja zadnjega od ukrepov iz 149.a, prvega odstavka 149.b., 149.c, 149.č, 150., 150.a., 150.b., 151., 155., 155.a in 156. člena tega zakona ne vloži obtožnega akta niti ne predlaga, odredi ali izvede nobene aktivnosti, ukrepa oziroma preiskovalnega dejanja usmerjenega v pregon zoper osumljenca, se gradivo iz prejšnjega odstavka pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika uniči. Če državni tožilec v roku dveh let stori kar koli iz prejšnjega stavka, kar je usmerjeno v pregon zoper osumljenca, se gradivo ne uniči, rok pa preneha teči. O uničenju napravi preiskovalni sodnik uradni zaznamek. Pred uničenjem preiskovalni sodnik o uporabi teh ukrepov obvesti oškodovanca. Če oškodovanec v skladu s 60. členom tega zakona prevzame pregon, se gradivo iz prejšnjega odstavka ne uniči. Preiskovalni sodnik pred uničenjem obvesti o uporabi teh ukrepov osumljenca, oziroma v primerih iz drugega ali devetega odstavka 149.a člena, drugega odstavka 149.b člena, drugega odstavka 149.c člena in devetega odstavka 156. člena tega zakona osebo, zoper katero se je ukrep izvajal, če to ni povezano z nesorazmernimi težavami, pa tudi druge osebe, katerih osebni podatki so bili obdelani na podlagi ukrepov, navedenih v tem odstavku, ki imajo pravico seznaniti se s pridobljenim gradivom, v primerih večjega obsega tega gradiva pa s poročilom iz prvega odstavka 153. člena tega zakona. V primeru, ko so bili uporabljeni ukrepi iz drugega ali devetega odstavka 149.a člena tega zakona, drugega odstavka 149.b člena, drugega odstavka 149.c člena in devetega odstavka 156. člena tega zakona in državni tožilec proti osumljencu začne kazenski pregon oziroma se oseba, zaradi katere se je ukrep izvajal, prime, preiskovalni sodnik najpozneje do vložitve obtožnice oziroma takoj po tem, ko je bila oseba, zaradi katere se je ukrep izvajal, prijeta, obvesti o uporabi teh ukrepov osebo, zoper katero so se ukrepi izvajali, ki ima pravico seznaniti se s pridobljenim gradivom. Če je mogoče utemeljeno sklepati, da bo zaradi seznanitve z gradivom nastala nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali iz drugih tehtnih razlogov, lahko preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca ali po uradni dolžnosti odloči, da osumljenca, oziroma v primerih iz drugega ali devetega odstavka 149.a člena, drugega odstavka 149.b člena, drugega odstavka 149.c člena in devetega odstavka 156. člena tega zakona osebe, zoper katero se je ukrep izvajal ali druge osebe, katerih osebni podatki so bili obdelani na podlagi ukrepov, navedenih v tem odstavku, z delom vsebine ali s celotno vsebino pridobljenega gradiva ne bo seznanil. V primeru iz petega odstavka tega člena se osumljenec seznani z zapisnikom oziroma uradnim zaznamkom o uničenju podatkov.«.
V tretjem odstavku se za besedilom »149.c,« doda besedilo »149.č,«.
V četrtem odstavku se za besedilom »149.c,« doda besedilo »149.č,«, za besedilom »prvi odstavek 149.c člena,« se doda besedilo »tretji odstavek 149.č člena,«, besedilo »prvi odstavek 156. člena« pa se nadomesti z besedilom »prvi, tretji in šesti odstavek 156. člena«.