Davčna osnova za agencijske, posredniške, zastopniške in komisijske storitve je samo ustvarjena provizija ali drugo plačilo (3. točka prvega odstavka 24. člena zakona), če je naročnik storitve seznanjen z višino provizije in če je ta razvidna iz izdanega računa.
Izjemoma je davčna osnova pri storitvah iz naslova pogodbe o organiziranju potovanja, sklenjene v skladu z 859. do 879. členom zakona o obligacijskih razmerjih, agentova provizija oziroma drugo plačilo. Davčna osnova se ugotavlja za vsako potovanje ločeno in sicer kot razlika med prihodki in zaračunanimi storitvami drugih v zvezi s potovanjem.
Davčni zavezanec (pravna oseba ali zasebnik) iz drugega odstavka tega člena plača akontacijo davka na podlagi vračunane provizije. Obveznost za plačilo te akontacije nastane na dan, ko je bilo potovanje končano.