TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe:

• v V. točki in 1., 2. ter 4. alineji V. točke spremeni tako, da se v tem delu na novo glasi:

• "V. Tožnici je delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi z dne 29. 10. 2024 ni prenehalo 10. 1. 2025, ampak je trajalo do 11. 2. 2025. Tožena stranka je dolžna tožnici za to obdobje v roku 8 dni priznati vse pravice iz delovnega razmerja, jo prijaviti v obvezna zavarovanja in ji plačati 1.268,04 EUR mesečno, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 16. v mesecu od neto zneska za pretekli mesec in ji plačati znesek 129,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2025 dalje do plačila.

  Višji tožbeni zahtevek, da:

  - (1) delovno razmerje med strankama traja od 12. 2. 2025 do poziva tožeči strani nazaj na delo,

  - (2) je tožena stranka dolžna v 8 dneh priznati tožeči stranki za obdobje od 12. 2. 2025 do poziva nazaj na delo vse pravice iz delovnega razmerja, jo prijaviti v obvezna zavarovanja in ji plačati 1.268,04 EUR mesečno, povečano za 260,00 EUR mesečno, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 16. v mesecu od neto zneska za pretekli mesec do plačila ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za obdobje od 10. 1. 2025 do 11. 2. 2025 plačati 260,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 16. v mesecu od neto zneska za pretekli mesec do plačila,

  - (4) je tožena stranka dolžna v 8 dneh plačati tožeči stranki 1.420,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2025 do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 129,17 EUR za 1. 7. 2025,

  se zavrne."

• ter se v IV. točki izreka glede zneska 260,00 EUR za čas od 1. 12. 2024 do 9. 1. 2025 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. v mesecu za pretekli mesec in v 3. alineji V. točke izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. V preostalem se pritožba zoper izpodbijani del sodbe in sklepa ter popravni sklep zavrne in se potrdi nespremenjeni in nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe in sklepa ter popravni sklep.

3. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Bistvo očitka iz izredne odpovedi je, da tožnica ni prihajala na delo in svojega izostanka ni opravičila niti ni imela odobrenega bolniškega staleža. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica od 10. 1. 2025 ni prihajala na delo brez upravičenega razloga, saj se ji je dopust iztekel, delo od doma ni bilo dogovorjeno, prav tako ni bila na bolniškem staležu. Ravnanje tožnice, ki od 10. 1. 2025 ni prihajala na delo, za to pa ni imela utemeljenega razloga, kar je vedela, predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, storjeno naklepoma oziroma vsaj iz hude malomarnosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kršitve s strani delodajalca, ampak na dejanski očitek oziroma opis kršitve v odpovedi, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je bila odpoved zakonita, pravilna, vendar je tožnici delovno razmerje zaradi očitane kršitve lahko prenehalo šele naslednji dan po vročitvi odpovedi (prvi odstavek 88. člena ZDR‑1), kar je bilo glede na neprerekane trditve tožnice 11. 2. 2025.