16. člen
(izvrševanje dela v splošno korist)
(1)
Delo v splošno korist ne sme biti namenjeno pridobivanju dobička.
(2)
Svetovalec pri izbiri izvajalca dela v splošno korist upošteva, kakšno delo bi bilo primerno za osebo glede na njene osebne lastnosti in okoliščine, zdravstveno stanje, morebitno zaposlenost, sposobnosti, znanja in veščine, stalno ali začasno prebivališče, ter upošteva tudi razpoložljivost delovnih mest med izvajalci sankcij.
(3)
Pred začetkom dela izvajalec sankcije osebo napoti na zdravstveni pregled. Če oseba ni zmožna opravljati dela, izvajalec sankcije s tem seznani svetovalca, ta pa obvesti organ, ki zahteva izvrševanje probacijske naloge. Izvajalec sankcije uredi zavarovanje osebe za primer invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter za poškodbo pri delu in poklicno bolezen pri zavodu za zdravstveno zavarovanje.
(4)
Izvajalec sankcije usposobi osebo za varno opravljanje dela.
(5)
V dogovoru o opravljanju dela v splošno korist, ki ga sklenejo probacijska enota, izvajalec sankcije in oseba, se natančneje opredelijo vrsta in način opravljanja dela v splošno korist, delovne naloge, opravila osebe, obdobje opravljanja dela, kritje stroškov, povezanih z opravljanjem dela v splošno korist, mentor, ki ga določi izvajalec sankcije, poročanje mentorja o izpolnjevanju nalog ter način
in pogostnost obveščanja o izpolnjevanju naloženih nalog.
(6)
Če je oseba na dan sklenitve dogovora iz prejšnjega odstavka upravičena do socialnovarstvenih prejemkov in opravlja delo najmanj v obsegu pet ur dnevno, regres za prehrano med delom krije Uprava Republike Slovenije za probacijo (v nadaljnjem besedilu: uprava). Pri obračunu regresa za prehrano se upoštevajo določila, ki veljajo za javne uslužbence.
(7)
Če je oseba na dan sklenitve dogovora iz petega odstavka tega člena upravičena do socialnovarstvenih prejemkov, stroške prevoza krije uprava. Strošek prevoza se izračuna na podlagi oddaljenosti od kraja stalnega ali začasnega prebivališča ali kraja, od koder se oseba dejansko vozi, če je od kraja izvrševanja dela v splošno korist oddaljen najmanj dva kilometra v eno smer. Za izračun razdalje se uporablja najkrajša varna pot, določena z daljinomerom »Google Zemljevidi«. Strošek prevoza pripada osebi za vsak dan prisotnosti na delu, ki se ugotavlja na podlagi evidence prisotnosti pri izvajalcu sankcije.
(8)
Višina nadomestila potnih stroškov je 0,19 eura za vsak kilometer.
(9)
Višina nadomestila potnih stroškov se spremeni 1. februarja, če se je v prejšnjem koledarskem letu cena 95-oktanskega bencina spremenila za več kot pet odstotkov, in sicer v enakem deležu. Sprememba višine povračila potnih stroškov se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje.
(10)
Uprava krije stroške zdravstvenega pregleda in usposabljanja za varno opravljanje dela ter stroške zavarovanja osebe za primer invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen pri zavodu za zdravstveno zavarovanje.
(11)
Naloge mentorja so:
(12)
Svetovalec spremlja in nadzira, ali oseba izpolnjuje naloge iz dogovora o opravljanju dela v splošno korist. Če na podlagi obvestila izvajalca sankcije, lahko pa tudi neposredno, ugotovi, da napotena oseba ne izpolnjuje nalog, o tem obvesti organ, ki je zahteval izvrševanje probacijske naloge.
(13)
Za delno neizpolnjevanje ali neizpolnjevanje nalog se šteje zlasti: