37. člen
(urbanistično oblikovanje občinskega središča)
(1)
Oblikovanje mesta Slovenj Gradec se opredeli na podlagi usmeritev v urbanističnem načrtu. Prostorski razvoj je usmerjen v obnovo obstoječih struktur, širitev prostorsko že omejenih vsebin ter razvoj potrebnih novih programov in dejavnosti. S konceptom temeljnih struktur naselja in oblikovalskih izhodišč se vpliva na razvoj ali ohranjanje oblikovne podobe naselja.
(2)
Za urbani razvoj osrednjega dela naselja in objektov je predvidena delna prenova, za katero se določijo natančen obseg in pogoji za izdelavo OPPN s strani pristojnega nosilca urejanja prostora.
(3)
Nova stanovanjska gradnja je usmerjena v južni del mesta, kjer se s sanacijo priključujejo mestu kompleksna območja. Dodatno stanovanjsko gradnjo se uresničuje v zapolnitvah oziroma zgoščevanju pozidave na robovih naselja.
(4)
Proizvodne dejavnosti se vršijo na območju industrijske cone Pameče v severnem delu mesta. Ta se širi na severnem delu za potrebe gospodarske cone proti reki Mislinja.
(5)
Težišče poslovnih dejavnosti, ki so potratne s prostorom in intenzivno vezane na promet, ostaja na vzhodnem robu mesta. Vse poslovne dejavnosti, ki so nemoteče za stanovanjska območja, se lahko locirajo tudi v druga (stanovanjska in mešana) območja.
(6)
Planiranje prometnega omrežja temelji na trajnostni mobilnosti. Občinsko cestno omrežje je potrebno oblikovati tako, da bo zagotavljalo dostopnost vsem funkcijam, prednost pa dajalo prometu pešcev in kolesarjev. Omrežje se dopolni z južno obvoznico, ki bo zaradi priklopa na hitro cesto Velenje–Slovenj Gradec služila tudi kot regionalna cesta za Ravne na Koroškem. Zahodno obvoznico se zaključi ob krožišču z regionalno cesto R1-227, naveže na Celjsko cesto, to pa postopoma preoblikuje v mestno cesto – bulvar z obojestranskim pločnikom za pešce in kolesarskima stezama, drevoredi in voziščem. Kolesarske povezave je potrebno povezati v daljinsko in občinsko kolesarsko omrežje. Površine za pešce (pločnike, ploščadi, trge) je potrebno povezati v omrežje z ostalimi peš povezavami.
(7)
Koncept zelenega sistema tvori trikotnik zelenih linearnih povezav (obrežji Suhodolnice, Mislinje in južno obrobje mesta), zeleni obroč okrog srednjeveškega jedra, zelena vrata na severnem in južnem vhodu v mesto ter notranje omrežje drevoredov, živic ter zelenih jeder (Homškega parka in drugih manjših parkov). Zeleni trikotnik ima predvsem sanacijsko vlogo, obrežja vodotokov v mestu pa dobijo tudi socialno. Poudarjeno socialno vlogo imajo zelene površine znotraj trikotnika, ki se jih programsko obogati.
(8)
Poleg delne obnove srednjeveškega trga predstavlja najpomembnejši urbani poseg parterna ureditev območja vzdolž Celjske ceste (R1-227), ki bo z vlogi primernim profilom prevzela tudi socialno in ne le prometno vlogo mestne hrbtenice.