Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec

Okoljevarstvene prostorske ureditve se v splošnem nanašajo na naslednja okoljevarstvena področja:

ravnanje z odpadki,

ravnanje z odpadnimi vodami,

varstvo zraka,

varstvo pred hrupom,

ohranjanje drugih vrednot okolja in prostora (vode, prst, naravne vrednote, zelene površine ...).

Temeljne naloge na omenjenih področjih so:

zmanjšanje obremenjenosti okolja,

odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, vzpodbujanje trajnostne rabe naravnih virov,

krepitev naravno regeneracijske sposobnosti,

zmanjšanje rabe energije, povečanje uporabe obnovljivih virov energije,

vzpodbujanje trajnostne mobilnosti,

povečanje snovne in energetske učinkovitosti proizvodnje in potrošnje,

opuščanje uporabe nevarnih snovi.

Ravnanje z odpadki na prostoru občine ima za cilj zmanjševanje količin odpadkov in njihovega nevarnostnega potenciala na izvoru, povečanje ponovne uporabe, predelave in recikliranja odpadkov, energetsko izrabo odpadkov, preusmeritev odpadkov z odlagališč prednostno v postopke predelave, varno končno odlaganje čim bolj inertnih preostankov odpadkov. Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča odpadkov in nelegalna oziroma "divja" odlagališča odpadkov na območju občine se zaradi njihovih prostorskih motenj in potencialne nevarnosti, ki jo predstavljajo za okolje, sanira.

Za vsa območja poselitve se predvidi trajno in učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda in kratkoročno predvidi izgradnjo ustreznih čistilnih naprav.

Varstvo voda je neobhodno za kakovostno in stabilno preskrbo prebivalstva z vodo. Spričo tega je zlasti na vodovarstvenem območju, določenem z državno uredbo o njegovem varstvu, potrebna premišljena raba prostora in preudarno načrtovanje novih posegov v prostor. Poleg tega je treba izboljšati stanje površinskih in podzemnih voda zaradi izboljšanja kakovosti virov pitne vode, tudi tistih, ki nimajo določenih vodovarstvenih območij, npr. za lastno oskrbo s pitno vodo.

Varstvo zraka je pomembno zlasti zaradi hitrih negativnih učinkov, ki jih ima lahko njegovo onesnaženje na zdravje prebivalstva. Ukrep za zagotavljanje ustrezne čistosti zraka predstavlja uporaba primernih, zlasti obnovljivih virov energije v gospodinjstvih, proizvodnji in prometu, kjer je potrebno zagotoviti prostorske možnosti za trajnostne oblike prometa. Upošteva se tudi ostale ukrepe za zmanjšanje emitiranih količin toplogrednih plinov in onesnaževal v zrak.

Varstvo tal se zagotavlja predvsem s smiselnim prostorskim vodenjem prometa, z omejevanjem in preprečevanjem prometnih in proizvodnih emisij v zrak ter z nadzorom nad rabo kemičnih snovi na kmetijskih zemljiščih, vse vezano na sistem meritev onesnaženosti tal. Plodna tla oziroma prst se varuje tudi s takšno zaporednostjo izgradnje in širitve naselja, ki omogoča čim dalj trajajočo ohranitev večjih in povezanih kompleksov kmetijskih zemljišč na območjih dograjevanja oziroma širitve naselja.

Varstvo pred hrupom oziroma preprečevanje obremenjevanja okolja s hrupom in njegovih posledic sloni predvsem na razpoložljivosti podatkov o občutljivosti prostora za obremenitev s hrupom, določitvi s hrupom potencialno in dejansko preobremenjenih območij, takšni razporeditvi dejanske in namenske rabe prostora, pri kateri ni neposrednega stika med območji z višjimi in območji z nižjimi dovoljenimi stopnjami hrupa, omejevanju pojavljanja novih virov hrupa ter zmanjševanju emisije obstoječih virov hrupa in s tem na postopnem odpravljanju s hrupom preobremenjenih območij. Za zagotavljanje varstva pred hrupom se posamezne površine na območju občine razvršča glede na pretežno namensko rabo v območja varstva pred hrupom ob smiselnem upoštevanju določb Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.