33. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1)
Prisotnost dejavnosti v naseljih je eden izmed faktorjev vzpostavljanja in opredeljevanja njihove vloge, velja pa tudi obratno, da vloga naselja v omrežju naselij vpliva na razvoj obstoječih in novih dejavnosti v naselju. Skladno z državno prostorsko politiko o policentričnem razvoju poselitve se zato določene dejavnosti ustrezno razvojno locira in usmerja. V OPN so dejavnosti načrtovane v skladu z določenimi podrobnejšimi namenskimi rabami:
(2)
Stanovanjska dejavnost prevladuje v vseh naseljih v občini, umeščena na opredeljene stanovanjske površine, na površine podeželskega naselja ter na območja za centralne dejavnosti. Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se v vseh naseljih umeščajo na stanovanjska območja, ki so pretežno že namenjena za bivanje in spremljajoče oziroma dopolnilne dejavnosti. Ker leži občina na območju z velikim agrarnim potencialom, stanovanjsko dejavnost pogostoma dopolnjujejo dejavnosti, vezane na kmetijstvo.
(3)
Z oskrbnimi, trgovskimi in storitvenimi dejavnostmi manjšega obsega, ki so pretežno spremljajoče in dopolnitev stanovanjske dejavnosti, se opremljajo naselja glede na prostorske možnosti v skladu z opredeljenimi osnovnimi funkcijami. Umeščajo se na površine za stanovanja in na centralna območja v vseh naseljih, lahko pa se načrtujejo tudi na površinah drugih namenskih rab. Trgovske in poslovne dejavnosti večjega obsega se usmerjajo na temu namenu določena posebna območja v občinskem središču v sklopu obstoječe gospodarske in poslovne cone. Specializirane dejavnosti so v ostalih naseljih dovoljene, kadar zadovoljujejo potrebe neposredne okolice.
(4)
Dejavnosti družbene infrastrukture se nahajajo v mestu Slovenj Gradec, lokalnih in oskrbnih središčih. Zaradi razpršenosti in relativno dobre prometne povezanosti so enakovredno dostopne vsemu prebivalstvu. V občini se spodbuja dejavnosti združenj in organizacij, ki so pozitiven pokazatelj aktivnega združevanja prebivalcev posameznih območij, kar prispeva k ohranjanju lokalne dediščine in s tem povečuje prepoznavnost in identifikacijo prebivalcev z lokalnim okoljem. V lokalnih središčih se dejavnostim družbene infrastrukture zagotavlja možnosti razvoja, v oskrbnih središčih se jih ohranja v obstoječem obsegu in funkcionalno dopolnjuje, tako da se nivo izvajanja storitev zviša.
(5)
Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe gospodarske cone oziroma na območja proizvodnih dejavnosti v občinskem središču. Koncentracija pridobitnih dejavnostih v mestu Slovenj Gradec ter njihova razpršenost v odprtem prostoru se ohranja in dopušča, vendar v skladu z obstoječo infrastrukturno opremljenostjo in načeli varovanja okolja. Z dopuščanjem razvoja dejavnosti v odprtem prostoru se ohranja poselitev in preprečuje odseljevanje na demografsko ogroženih območjih. Uvajanje novih dejavnosti se izogiba najboljšim kmetijskim zemljiščem, ki se maksimalno ščitijo pred spremembami namembnosti in drugimi emisijami. Proizvodne dejavnosti, ki terjajo površinsko večja območja ali imajo večje vplive na okolje, se določijo in razvojno načrtujejo le v gospodarski coni v Slovenj Gradcu, kjer so locirane v samostojni enoti urejanja prostora. Ob upoštevanju predpisov s področja varstva okolja se emisijsko manj vplivne dejavnosti manjšega obsega posamično dopuščajo na območjih drugih opredeljenih podrobnejših namenskih rab.
(6)
Nova kmetijska proizvodna dejavnost večjega obsega se usmerja v občinski center intenzivnega kmetijstva, lahko pa organizira tudi v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev na površinah vseh nemestnih naselij ali temu namenjenih površinah v odprtem prostoru.
(7)
Športno-rekreativne dejavnosti se dopuščajo in razvijajo v vseh naseljih na območjih, določenih kot površine za oddih, rekreacijo in šport ali v okviru drugih podrobnejših namenskih rab. Ohranjanje in dopolnjevanje obstoječih ter vzpostavljanje novih tovrstnih površin zvišuje bivalni standard v naseljih, saj koristijo združevanju lokalnega prebivalstva. Podpira se razvoj športno-rekreativne dejavnosti kot osrednje zelene površine v posameznem naselju.
(8)
Javne in zelene površine se urejajo v vseh naseljih. Z njimi se naselja oblikovno nadgrajujejo in funkcijsko dopolnjujejo. Locirajo se variantno na samostojnih enotah urejanja prostora in z lastno podrobnejšo rabo ali so umeščene kot sestavine drugih enot in rab, navezujoč se na odprti prostor in vodne površine. Obstoječe javne in zelene površine se vzdržujejo, izboljšujejo in programsko dopolnjujejo.
(9)
Razvoj turističnih dejavnosti se spodbuja, saj te vplivajo na pozitiven gospodarski razvoj in večjo prepoznavnost MOSG na medregionalnem nivoju. Razvoj turizma kot osnovne dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji temelji na ohranjanju kulturne dediščine in zavarovanih območjih narave. Spodbuja se razvoj turističnih kmetij, urejanje kolesarskih in pohodniških poti ter izkoriščanje vseh drugih naravnih in kulturnih potencialov občine. Na območju občine je prisotnih nekaj počitniških in turističnih naselij in območij, ki se jih ohranja, širi, vzpostavlja pa tudi nova. Turistično dejavnost se prednostno razvija v ustrezni obliki in obsegu v občinskem središču, v ostalih naseljih pa glede na vzpostavljeno stanje in potenciale. Povezuje se s športno rekreacijskimi in drugimi prepoznanimi potenciali v odprtem prostoru. Občasno bivanje se usmerja na območja počitniških hiš.
(10)
Razmestitev dejavnosti je osnova za določevanje podrobnejših namenskih rab v naseljih in občini, ugotavljanje območij nekompatibilnih namenskih rab in načrtovanje rešitev za zmanjšanje morebitnih konfliktov med njimi.