17. člen
(prometna infrastruktura)
(1)
Osrednje vodilo pri načrtovanju prometne infrastrukture je usmeritev v trajnostno mobilnost, za kar je potrebno:
-
obstoječi pristop, kjer je voznik avtomobila najpomembnejši prometni udeleženec, spremeniti tako, da je najpomembnejši udeleženec v prometu pešec, sledi mu kolesar, nato uporabnik javnega prometa, voznik avtomobila pa je zadnja, najmanj pomembna prioriteta,
-
v občini uveljaviti načelo 8–80, kar pomeni, da je fizična ureditev vseh prometnih površin dostopna in prijazna do pešcev vseh generacij (od osem letnikov do 80-letnikov),
-
doseči višjo stopnjo prometne varnosti,
-
na vseh cestah v vseh naseljih vzpostaviti cone omejene hitrosti (cone 30), razen na obvoznicah, glavnih in regionalnih cestah, kjer so hitrosti lahko tudi višje,
-
optimirati prometno infrastrukturo, na način, ki bo povečal prijaznost infrastrukture do pešcev in kolesarjev,
-
izvesti fizične ukrepe umirjanja motornega prometa,
-
pri prometnem planiranju in projektiranju upoštevati vse prostorske in urbanistične zahteve in ne le prometnih.
(2)
Za območje mesta je dodatno potrebno:
-
reducirati dominantno vlogo avtomobilov na kratkih razdaljah in zagotoviti mobilnost in dostopnost za vse vrste prometa s poudarkom na pešačenju in kolesarjenju ter
-
na vseh javnih cestah v stanovanjskih soseskah, ki nimajo tranzitne vloge, vzpostaviti cone umirjenega prometa, kjer je hitrost vseh vozil omejena na 10 km/h,
-
zagotoviti manj hrupa, izpušnih plinov in porabe prostora zaradi prometa.
(3)
Trajnostna mobilnost v ostalih naseljih in odprtem prostoru je delno drugačna kot v mestu in pomeni:
-
zagotavljati dostopnost do osnovnih življenjskih potrebščin in uslug ter
-
zagotoviti mobilnost in dostopnost za vse vrste prometa.
(4)
Prometno infrastrukturo sestavljajo državne in občinske ceste – glavna cesta, regionalni cesti, lokalne ceste, zbirne mestne ali zbirne krajevne ceste, mestne ali krajevne ceste, javne poti v mestu, javne poti v naseljih in med naselji ter nekategorizirane ceste, kolesarske poti in povezave, površine za mirujoči promet ter javni potniški promet. Zaradi razgibanega terena in relativno goste poseljenosti predvsem ravninskega dela občine je prometna infrastruktura zgoščena v dolinah Mislinje in Suhodolnice.
(5)
Glavna cesta G1-4 kot najpomembnejša prometnica v občini je z izjemo posameznih odsekov in v primerjavi z občinskimi cestami v relativno dobrem stanju. Med najpomembnejše prometnice sodita še regionalni cesti R1-227 in R3-696 ter turistična cesta TR932, za katere pa se predvideva obnova. Občinske ceste (lokalne ceste in javne poti) tvorijo precej razvejano prometno omrežje občine, vendar prometnice ne zagotavljajo prometne varnosti na vseh odsekih, zato so potrebne in predvidene njihove rekonstrukcije (razširitve) ali obnove.
(6)
Planira se dokončanje zahodne obvoznice mesta Slovenj Gradec od Ozar do obstoječega krožišča z regionalno cesto R1-227. Južna obvoznica s priključevanjem na vozlišče hitre ceste (3. razvojne osi) se zgradi od Podgorske ceste do križišča z glavno cesto v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Predvideva se podaljšanje Celjske ceste do zahodne obvoznice. Celjska cesta od Iršičeve ulice do Glavnega trga se preuredi v bulvarsko mestno cesto. Na omenjeni cesti se izgradijo krožišča na križiščih z Iršičevo ulico in z Ronkovo ulico. Na odseku 6924 regionalne ceste RT-932 približno med km 3,615 ter km 4,200 se predvideva prestavitev ceste pri kmetiji Rotovnik.
(7)
Na območju občine so javna parkirišča v večjem obsegu locirana predvsem v mestu Slovenj Gradec. Tu se predvideva gradnja garažne hiše. Ob objektih različnih dejavnosti je potrebno urediti parkirna mesta glede na vrsto in obseg teh dejavnosti. V lokalnih središčih je potrebno zagotoviti več parkirišč za posebne dogodke (redne in izredne prireditve).
(8)
Na območju občine je urejenih več kolesarskih in rekreacijskih poti. Vzpostavi se omrežje kolesarskih povezav s primarnimi in sekundarnimi potmi, ki so navezane tudi na državno kolesarsko omrežje. Omrežje kolesarskih povezav poteka med:
-
Slovenj Gradcem in Bukovsko vasjo po opuščeni trasi železnice, dokler se na tej trasi ne začno gradbena dela za ponovno vzpostavitev železniškega prometa,
-
Slovenj Gradcem in Pamečami preko Trobelj,
-
Slovenj Gradcem in Starim trgom,
-
Slovenj Gradcem in Šmiklavžem preko Podgorja,
-
Slovenj Gradcem in Mislinjsko dobravo po opuščeni trasi železnice, dokler se na tej trasi ne začno gradbena dela za ponovno vzpostavitev železniškega prometa,
-
Šmiklavžem in Mislinjsko Dobravo,
-
Slovenj Gradca do Mislinjske Dobrave po obstoječih lokalnih cestah in javnih poteh preko Trebuške vasi, Šmartna pri Slovenj Gradcu, Žabje vasi, Tomaške vasi in Turiške vasi,
-
Slovenj Gradcem in Praprotiščem preko Legna in Spol,
-
Slovenj Gradcem in Dobravske vasi preko Dobrave,
-
Slovenj Gradcem in prelazom Spodnji Dular v smeri proti Kotljam.
Izhodišče večine zgoraj omenjenih kolesarskih povezav je v starem mestnem jedru Slovenj Gradca. V mestu potekajo kolesarske povezave (deloma ali v celoti) po Celjski (R1-227), Iršičevi (ZMC-377032), Podgorski (R1-227), Francetovi (ZMC-378021), Pohorski (ZMC-378011) in Legenski cesti (RT-932), Kopališki (MC-378232) in Ronkovi ulici (ZMC-278041), po Gozdni poti (ZMC-378041), Pod gradom (MC-378211) in po Starem trgu (ZMC-378051).
Nove kolesarske in rekreacijske prometnice je treba organizirati v sozvočju z naravnimi danostmi in potrebami. Ločeno kolesarsko infrastrukturo se zgradi, kjer je to potrebno zaradi visokih prometnih obremenitev z motornimi vozili. Za pešce je potrebno v naseljih zgraditi pločnike oziroma urediti skupni prometni prostor. Kjer za to ni prostorskih pogojev oziroma je prometna obremenitev z motornimi vozili dovolj nizka, se pešcem in kolesarjem na voziščih podredi prometni režim.
(9)
Na območju občine je predvidena ponovna vzpostavitev železniške povezave med Otiškim vrhom in Velenjem. Trasa lahko izven mesta Slovenj Gradec poteka po nekdanji trasi, trasa skozi mesto se določi v posebni študiji. Ob izgradnji železniške povezave se obstoječa pot za pešce in kolesarje prestavi.
(10)
Javni potniški promet poteka po glavnih, regionalnih in lokalnih cestah. Gre za linije medkrajevnega in primestnega prometa, namenjene direktnemu povezovanju s sosednjimi občinami in regijo. Avtobusnih postajališč je kar 70, saj so tudi na precej razprostranjenih linijah šolskega prevoza otrok. Prostorska pokritost z omrežjem JPP (poteki linij, lokacije avtobusnih postajališč) je dobra. Večina prebivalstva v naseljih in pomembni cilji potovanj so v radiju 500-metrske dostopnosti do avtobusnih postajališč. Slabšo dostopnost imajo predvsem prebivalci razpršene poselitve na pobočjih hribovitih predelov. Z vidika prometne varnosti je dostop do postaje in postajališč JPP večinoma urejen.
Avtobusna postaja Slovenj Gradec ima osrednjo vlogo v sistemu občinskega JPP, saj je edina avtobusna postaja v občini, je primerno opremljena, postavljena je v centru mesta, na robu starega mestnega jedra, premore največje število posameznih avtobusnih povezav, uporablja pa jo največ potnikov. Pri javnem avtobusnem potniškem prometu so potrebne izboljšave predvsem na segmentu časovne dostopnosti (interval voženj, hitrost prevoza), pa tudi na drugih determinantah kakovosti prevoza (geografska dostopnost in dosegljivost, udobnost, cene ...).
(11)
Za notranji zračni promet se na državni ravni razvijajo javna letališča za notranji zračni promet, predvsem pa za športno letenje, šolanje pilotov in turistične dejavnosti letalskih prevozov. Pri tem se upoštevajo tudi potrebe služb nujne zdravniške pomoči. Osnovo tega omrežja sestavljajo javna letališča lokalnega pomena, med katere šteje tudi letališče Slovenj Gradec. Javna letališča za domači zračni promet so osnova za izvajanje dejavnosti splošnega letalstva. Republika Slovenija podpira razvoj sedanjih in prihodnjih javnih letališč za domači zračni promet, saj so lahko ob dobrem sodelovanju z okoliškim prebivalstvom in predvsem turističnimi organizacijami velika gospodarska razvojna možnost za posamezne regije.
(12)
Iz Resolucije o nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva RS do leta 2020 izhaja, da je potrebno v neposrednem zaledju velikih slovenskih mest in v bližini velikih mest sosednjih držav omogočiti razvoj javnih letališč za mednarodni zračni promet nižje kategorije, če so za to zagotovljene prostorske možnosti. To prav gotovo velja za letališče Slovenj Gradec, saj se pri umeščanju teh letališč in letališke infrastrukture v prostor lahko upošteva lokacija obstoječega letališča. To ima možnosti zagotavljanja navezanosti na urbano središče z javnim potniškim prometom ter prostorske možnosti in omejitve, ki izhajajo iz značilnosti načrtovanega poselitvenega razvoja in zagotavljanja kakovostnega bivalnega okolja.
(13)
Podrobnejše ukrepe s področja trajnostne mobilnosti definira izdelana celostna prometna strategija.