Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec

Naselje Šmartno pri Slovenj Gradcu je v hierarhiji naselij definirano kot lokalno središče. Predstavlja že urbanizirano naselje v zaledju mesta. Poselitev v občini se usmerja v naselja, v jugovzhodnem delu občine pa je to najpomembnejše naselje, ki mora zagotavljati kontinuiteto razvoja poselitve v srednjeročnem časovnem okviru. Tako razvoj naselja Šmartno pri Slovenj Gradcu obsega površine zaradi zaokrožitve in širitve naselja ter površine, ki so vrnjene v primarno rabo. V naselju je kljub bližini občinskega središča lociranih precej dejavnosti nestanovanjskega značaja, saj je ravninska konfiguracija terena za poselitev ugodna, dolina reke Mislinja pa omogoča dobre prometne povezave. Naselje je oblikovano v več sklopih. Centralni del je razen na severnem vogalu gosto pozidan, južni krak pa raztresen, zato je zanj predviden zgostitev zgrajenih struktur. Kompleksne širitve naselja niso predvidene.

Naselje Podgorje je v hierarhiji naselij definirano kot lokalno središče. Predstavlja urbanizirano naselje v zaledju mesta. V jugozahodnem delu občine je to najpomembnejše naselje, v katerega se usmerja glavni tok nove poselitve. Razvoj naselja Podgorje sega v vse tri enote (Zgornja, Srednja in Spodnja vas) in obsega površine zaradi zaokrožitve naselja, uskladitve s sprejetimi izvedbenimi akti ter vračanja v primarno rabo. Naselje leži južno od mesta, obenem pa je dovolj odmaknjeno od občinskega središča, da je v njem lociranih več dejavnosti nestanovanjskega značaja. Za poselitev ugodna konfiguracija terena na robu doline reke Suhodolnica je sicer manj primerna na vzhodnem kraku, zato je velik del tega območja izvzet iz sklopa stavbnih zemljišč. Pri novih stavbnih zemljiščih pa se ne širijo kompleksne površine, temveč zgoščuje obstoječa grajena struktura.

Naselje Pameče - Troblje je v hierarhiji naselij definirano kot lokalno središče. Urbanizirano sonaselje v predmestju Slovenj Gradca mora zagotoviti kontinuiteto poselitve v severovzhodnem delu občine. Razvojne površine predstavljajo manjša območja zgostitve ter območja vračanja v primarno rabo. Naselje leži v relativni bližini severno od občinskega središča, pa vendar je v njem lociranih precej dejavnosti nestanovanjskega značaja. Za poselitev ugodna rahlo valovita konfiguracija terena na robu doline reke Mislinja je relativno gosto pozidana, omogoča pa še zgostitve v okviru naselja. Površine, ki so gradbeno manj primerne ali kmetijsko intenzivno obdelovane, se izključijo iz naselja.

Naselje Tomaška vas je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno središče 1. reda in predstavlja naselje urbaniziranega podeželja v zaledju mesta Slovenj Gradec. Razvoj naselja obsega površine zaokroževanja naselja in vrnitve v primarno rabo. V naselju, ki leži v ravnini južno od Šmartna pri Slovenj Gradcu, je lociranih nekaj nestanovanjskih dejavnosti. Zaradi ravninske konfiguracije terena v dolini reke Mislinja je mogoče obstoječo pozidavo še zgostiti, nekaj površin stavbnih zemljišč pa zaradi želja lastnikov tudi vrniti v primarno rabo.

Naselje Turiška vas je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno središče 1. reda. Zaradi bližine mesta je tipično naselje urbaniziranega podeželja. Razvoj naselja obsega površine zaokroževanja naselja in vrnitve v primarno rabo, kakor tudi sanacije vmes ležeče gradnje z vključitvijo v naselje. Naselje, ki leži južno od Tomaške vasi, se ne razvija na račun širitev, saj vsebuje še nekaj prostih zemljišč v obliki plomb med stavbnimi zemljišči, temveč le zaokroži meja naselja, nekaj stavbnih zemljišča na robu naselja pa tudi vrne v primarno rabo.

Naselje Sele - Vrhe je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno središče 1. reda. Razvoj naselja (za statistične in kartografske prikaze po domače Vrhe in Urban) obsega površine zaokrožitve naselja in vrnitve zemljišč v primarno rabo. Za oba dela naselja, ki leži v zahodnem delu občine, je značilno, da imata še proste oziroma zazidljive površine, zato njuna rast ne temelji na širitvi, temveč preoblikovanju meje naselja na način zgoščevanja struktur.

Naselje Gmajna v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Razvoj naselja obsega predvsem površine zaokrožitve naselja, v zelo malem merilu tudi širitev in vrnitev v primarno rabo. V naselju, ki leži v severozahodnem delu občine tik nad mestom, je vseskozi prisoten prirast prebivalstva, čeprav je konfiguracija terena za gradnjo precej neugodna. V naselju je le še nekaj prostih zemljišč, ki bodo z zaokrožitvijo meje naselja postala stavbna.

Naselje Podgmajna v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Razvoj naselja Podgmajna obsega površine zaokrožitve meje naselja in vračanja zemljišč v primarno rabo. Za naselje, ki leži na zahodnem robu mesta, je značilno, da ima še proste oziroma zazidljive površine, zato njegova rast ne temelji na širitvi, temveč preoblikovanju meje naselja na način zgoščevanja struktur.

Naselje Zgornji Razbor je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno središče 2. reda. Razvoj naselja obsega površine zaokrožitve naselja, v mali meri tudi vračanja zemljišč v primarno rabo zaradi preoblikovanja meje naselja. Naselje, ki leži v jugozahodnem delu občine, praktično nima več zazidljivih površin, čeprav predstavlja mentalni center širšega območja. Z novo mejo se zaokroži oziroma zaobjame vsa obstoječa stavbna zemljišča, s tem pa se omogoči zgostitev gradbene strukture.

Naselje Vodriž - Šmiklavž je v hierarhiji naselij definirano kot oskrbno središče 2. reda. Razvoj naselja obsega površine širitve naselja (Vodriž) in zaokroževanja meje naselja (obe naselji). Naselje, ki leži v južnem delu občine v neposredni bližini trajnostnega turističnega doživljajskega parka Jenina, predstavljajo tri enote. Zahodna v dolini je za gradnjo najprimernejša, zato se zaokroži na zahodnem robu za nekaj parcel, saj ostale enote ne omogočajo novogradenj, najvišje ležeči enoti pa se z novo mejo omogoči funkcionalna zaokrožitev.

Naselje Jerank v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Razvoj naselja obsega površine širitve in zaokroževanja naselja. V naselju, ki leži na robu dobravske terase v jugovzhodnem delu občine, je med staro agrarno poselitvijo še nekaj prostih zemljišč, ki se jih z zaokroževanjem oziroma izravnavo meje nameni gradnji, zaradi interesa investitorjev pa se naselje razširi na jugu tudi do gozdnega roba.

Naselje Dobravska vas v hierarhiji naselij nima definirane vloge, zato razvoj naselja obsega le površine zgoščevanja in zaokrožitve meje naselja. V naselju, ki leži v vzhodnem delu občine na dobravski terasi, je še nekaj za gradnjo primernih zemljišč, naselje se ne širi. Dodatne parcele se zagotovijo z vključitvijo plomb v okviru zaokrožene meje naselja.

Naselje Brda v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Obstoj naselja zagotavljajo površine zaokroževanja naselja. Naselje, ki leži v jugovzhodnem delu občine v dolini Mislinje, sestavlja gruča stavbnih zemljišč kmetijskih gospodarstev, kjer ni več prostih oziroma zazidljivih površin, zato se njegov razvoj omogoči s preoblikovanjem meje naselja na način zgoščevanja struktur. Prostorska širitev naselja ni predvidena.

Naselje Žabja vas v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Razvoj naselja obsega površine zaokroževanj in širitve naselja, kakor v veliki meri tudi vračila stavbnih zemljišč v primarno rabo. Obcestno naselje, ki leži sredi Mislinjske doline, sestavljajo gruče pozidanih zemljišč, ki se jih z zaokroževanjem poveže. Zahodni del se razširi zaradi uskladitve z dejansko rabo prostora, večje območje na vzhodu pa zato vrne v kmetijska zemljišča.

Naselje Krnice v hierarhiji naselij nima definirane vloge. Razvoj naselja obsega površine zaokroževanja naselja in v še večji meri vračanj stavbnih zemljišč v primarno rabo. Naselje, ki leži v osrednjem delu občine poleg Šmartna, leži tik nad dolinskim dnom. Nesklenjene površine na vzhodu se z zaokrožitvijo vključi v enotno naselje, strmo območje na severu pa se vrne v primarno rabo.

Naselji Legen in Brezova vas v hierarhiji naselij nimata definirane vloge. Razvoj naselij obsega površine zaokrožitve naselja in površine, ki se vračajo v primerno rabo. Naselji ležita na Legenski terasi ob turistični cesti RT-932 na Kope in sta fizično ločeni na dve samostojni enoti. Zaokrožitev predstavlja izravnava meje naselja z vključevanjem pozidanih površin, vračilo pa zemljišča na posameznih robovih naselja.