143. člen
(prostorsko izvedbeni pogoji na erozijsko ogroženih območjih)
(1)
Za enote urejanja prostora na plazljivih območjih (karta pobočnih masnih premikanj) veljajo še naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji (EUP so razvrščene v tabeli 2 in prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN):
|
EUP na območjih z zelo veliko verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja glej Prilogo 2!
|
|
|
Za območja z zelo veliko verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja je podrobnejše analiziranje obvezno. Obvezen je obširen in detajlen pregled terena s strani inženirskega geologa pred izdajo gradbenega dovoljenja. Obvezen je tudi pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika.
Za območja z zelo veliko verjetnostjo pojavov bočnega premikanja velja visoka stopnja nevarnosti, zanjo pa naslednja priporočila in omejitve za obstoječo in bodočo rabo prostora:
– striktna prepoved novih gradenj brez detajlne inženirsko-geološke preiskave širšega območja;
– za obstoječe objekte se izdela detajlna karta tveganja;
– za obstoječe objekte se izdela analiza za opredelitev možne zaščite;
– s terenskimi raziskavami je izjemoma možna prekategorizacija v nižji razred verjetnosti;
– s sanacijo obstoječega ogrožajočega pojava je možna prekategorizacija v nižji razred verjetnosti;
– izvajanje preventivnih ukrepov (urejanje hudournikov, odvodnjavanje …).
|
|
|
EUP na območjih z veliko verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja glej Prilogo 2!
|
|
|
Za območja z veliko verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja je podrobnejše analiziranje obvezno. Obvezen je obširen in detajlen pregled terena s strani inženirskega geologa pred izdajo gradbenega dovoljenja. Obvezen je tudi pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika.
Za območja z veliko verjetnostjo pojavov bočnega premikanja velja visoka stopnja nevarnosti, zanjo pa naslednja priporočila in omejitve za obstoječo in bodočo rabo prostora:
– striktna prepoved novih gradenj brez detajlne inženirsko-geološke preiskave širšega območja;
– za obstoječe objekte se izdela detajlna karta tveganja;
– za obstoječe objekte se izdela analiza za opredelitev možne zaščite;
– s terenskimi raziskavami je izjemoma možna prekategorizacija v nižji razred verjetnosti;
– s sanacijo obstoječega ogrožajočega pojava je možna prekategorizacija v nižji razred verjetnosti;
– izvajanje preventivnih ukrepov (urejanje hudournikov, odvodnjavanje…).
|
|
|
EUP na območjih s srednjo verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja glej Prilogo 2!
|
|
|
Za območja s srednjo verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja je podrobnejše analiziranje obvezno ali zelo priporočljivo. Obvezen je pregled terena s strani inženirskega geologa pred izdajo gradbenega dovoljenja. Priporočljiv je pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika.
Za območja s srednjo verjetnostjo pojavov bočnega premikanja velja srednja stopnja nevarnosti, zanjo pa naslednja priporočila in omejitve za obstoječo in bodočo rabo prostora:
– za vsako novogradnjo je potreben ogled inženirskega geologa;
– za obstoječe objekte se izdela detajlna karta tveganja;
– po potrebi se za novogradnje izvajajo terenske raziskave;
– za obstoječe objekte je priporočljiva izvedba detajlne ocene tveganja.
|
|
|
EUP na območjih z majhno verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja glej Prilogo 2!
|
|
|
Za območja z majhno verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja je podrobnejše analiziranje priporočljivo. Priporočljiv je pregled terena s strani inženirskega geologa pred izdajo gradbenega dovoljenja. Priporočljiv je tudi pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika.
Za območja z majhno verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja velja zmerna stopnja nevarnosti. Priporočila in omejitve za obstoječo in bodočo rabo prostora veljajo, kjer ni možno izključiti ogrožajočega pojava. Možnost pojava plazenja je majhna, ali pa so pojavi majhni in obvladljivi s sorazmerno enostavnimi posegi.
|
|
|
EUP na območjih z zelo majhno verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja glej Prilogo 2!
|
|
|
Za območja z zelo majhno verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja je podrobnejše analiziranje priporočljivo. Priporočljiv je pregled terena s strani inženirskega geologa pred izdajo gradbenega dovoljenja. Priporočljiv je tudi pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika.
Za območja z majhno verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja velja zmerna stopnja nevarnosti. Priporočila in omejitve za obstoječo in bodočo rabo prostora veljajo, kjer ni možno izključiti ogrožajočega pojava. Možnost pojava plazenja je majhna, ali pa so pojavi majhni in obvladljivi s sorazmerno enostavnimi posegi.
|
|
|
EUP na območjih z zanemarljivo verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja glej Prilogo 2!
|
|
|
Za območja z zanemarljivo verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja se podrobnejše analiziranje izvaja po potrebi. Če pri gradbenih posegih nastanejo težave, je priporočljiv pregled gradbenega izkopa s strani inženirskega geologa ali geomehanika.
Za območja z zanemarljivo verjetnostjo pojavov pobočnega premikanja velja majhna stopnja nevarnosti. Priporočil in omejitev za obstoječo in bodočo rabo prostora načeloma ni, saj je verjetnost nastanka ogrožajočega pojava zanemarljiva.
|
|
(2)
Za enote urejanja prostora na območjih erozije (karta erozije) veljajo še naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji (EUP so razvrščene v tabeli 2 in prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN):
|
EUP na območjih zelo močne potencialne erozije glej Prilogo 2!
|
|
|
Za območja zelo močne potencialne erozije ter območje pojavljanja erozijskega odnašanja na vodotoku velja visoka stopnja nevarnosti in ogroženosti površin in obstoječih objektov, zanjo pa naslednji ukrepi za obstoječo rabo prostora in omejitve za bodočo rabo prostora:
– skrajna previdnost za vse posege, obvezna predhodna preučitev razmer oziroma podrobnejša analiza;
– najustreznejša raba prostora na takih območjih je ohranjanje poraslosti s strnjenim, mešanim, stabilnim gozdom – v kolikor to dopušča rastišče, sicer pa maksimalno ohranjanje in varovanje obstoječe vegetacije ter pospeševanje njenega razvoja v skladu z naravnimi razmerami na rastišču;
– zelo priporočljiva je razglasitev varovalnega gozda na takih območjih, v gospodarskih gozdovih pa naravnim razmeram maksimalno prilagojeno gospodarjenje z gozdom ter prilagojen način spravila lesa z minimalnim negativnim vplivom, na kmetijskih površinah pa naravnim razmeram maksimalno prilagojeno kmetijstvo in predvsem pašništvo;
– poseganje (če se po predhodnem podrobnejšem analiziranju izkaže za dopustno) mora biti čim bolj prostorsko omejeno, ne sme povzročati erodiranja ali negativnih vplivov na vodni režim v povodju, linijskega koncentriranja odtekajoče vode, nekontroliranega sproščanja plavin, zmanjševanja erozijske odpornosti, erozijskega ogrožanja nižje ležečih površin ipd.
Podrobnejše analiziranje je obvezno. S podrobnejšim analiziranjem oziroma proučitvijo ožjega in širšega območja se natančneje določi možnosti, vrsto in verjetnost pojavljanja erozije, conira območje glede na nevarnost ter določi možne protierozijske in omilitvene ukrepe. Obvezno je izdelati elaborat erozijske nevarnosti in inženirsko geološko poročilo.
|
|
|
EUP na območjih močne potencialne erozije glej Prilogo 2!
|
|
|
Za območja močne potencialne erozije velja srednja stopnja nevarnosti in ogroženosti površin in obstoječih objektov, zanjo pa naslednji ukrepi za obstoječo rabo prostora in omejitve za bodočo rabo prostora:
– velika previdnost za vse posege, obvezna predhodna preučitev razmer oziroma podrobnejša analiza;
– najustreznejša raba prostora na takih območjih je ohranjanje poraslosti s strnjenim, mešanim, stabilnim gozdom ter pospeševanje njenega razvoja v skladu z naravnimi razmerami na rastišču;
|
|
|
– naravnim razmeram maksimalno prilagojeno gospodarjenje z gozdom v gospodarskih in drugih gozdovih ter prilagojen način spravila lesa z minimalnim negativnim vplivom, na kmetijskih površinah pa naravnim razmeram maksimalno prilagojeno kmetijstvo in pašništvo;
– poseganje ne sme povzročati erodiranja ali negativnih vplivov na vodni režim, linijskega koncentriranja odtekajoče vode, nekontroliranega sproščanja plavin, zmanjševanja erozijske odpornosti, erozijskega ogrožanja nižje ležečih površin ipd.
Podrobnejše analiziranje je priporočljivo. S podrobnejšim analiziranjem oziroma proučitvijo ožjega in širšega območja se natančneje določi možnosti, vrsto in verjetnost pojavljanja erozije, conira območje glede na nevarnost ter določi možne protierozijske in omilitvene ukrepe. Priporočljivo je izdelati elaborat erozijske nevarnosti in inženirsko geološko poročilo.
|
|
|
EUP na območjih zmerne potencialne erozije glej Prilogo 2!
|
|
|
Za območja zmerne potencialne erozije velja zmerna stopnja nevarnosti in ogroženosti površin in obstoječih objektov, zanjo pa naslednji ukrepi za obstoječo rabo prostora in omejitve za bodočo rabo prostora:
– običajna previdnost za vse posege, v nekaterih primerih je priporočljiva predhodna preučitev razmer oziroma podrobnejša analiza;
– naravnim razmeram maksimalno prilagojeno gospodarjenje z gozdom v gospodarskih in drugih gozdovih ter prilagojen način spravila lesa z minimalnim negativnim vplivom, na kmetijskih površinah pa naravnim razmeram maksimalno prilagojeno kmetijstvo in pašništvo;
– poseganje ne sme povzročati erodiranja ali negativnih vplivov na vodni režim, linijskega koncentriranja odtekajoče vode, nekontroliranega sproščanja plavin, zmanjševanja erozijske odpornosti, erozijskega ogrožanja nižje ležečih površin ipd.
Podrobnejše analiziranje je priporočljivo. S podrobnejšim analiziranjem oziroma proučitvijo ožjega in širšega območja se natančneje določi možnosti, vrsto in verjetnost pojavljanja erozije, conira območje glede na nevarnost ter določi možne protierozijske in omilitvene ukrepe. Priporočljivo je izdelati elaborat erozijske nevarnosti in inženirsko geološko poročilo.
|
|
(3)
Za enote urejanja prostora na plazovitih območjih (karta snežnih plazov) veljajo še naslednji posebni prostorsko izvedbeni pogoji (EUP so razvrščene v tabeli 2 in prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN):
|
EUP na območjih zmerne ogroženosti glej Prilogo 2!
|
|
|
Za območja zmerne ogroženosti velja majhna verjetnost nastanka snežnih plazov, zato pa naslednji predvideni ukrepi z vidika načrtovanja rabe prostora:
– nujno je opozorilo graditelju, da morda gradi na območju snežnih plazov ali v njihovi bližini;
– za obstoječo poselitev in infrastrukturo ni treba izdelati ocen ogroženosti.
|
|
|
EUP na območjih neznatne ogroženosti glej Prilogo 2!
|
|
|
Za območja neznatne ogroženosti velja, da praktično ni možnosti nastanka snežnih plazov, zato pa naslednji predvideni ukrepi z vidika načrtovanja rabe prostora:
– na nagnjenih zemljiščih ali v bližini njih (pod daljšimi, zlasti neporaslimi pobočji) opozorilo graditelju, da obstaja možnost, da gradi v bližini območja, kjer lahko nastane snežni plaz;
– za obstoječo poselitev se ne izdela ocene ogroženosti; ni omejitev za novogradnje;
– preventiva za obstoječo poselitev ni potrebna, z izjemo obveščanja uporabnikov prostora oziroma sosednjih, morebiti ogroženih območij.
|
|