48. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)
(1)
Na območju občine so opredeljene štiri vrste območij naravnih nesreč: požarna, poplavna, potresna in erozijska območja.
(2)
Požarna varnost objektov se zagotavlja z ustrezno urejenimi in dimenzioniranimi površinami za gasilce (dostopnimi potmi, dovoznimi potmi za gasilska vozila, postavitvenimi in delovnimi površinami), z ustreznimi odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, zadostnimi količinami požarne vode in z varovalnimi pasovi ob požarno nevarnih objektih in območjih. Na območju požarno ogroženih gozdov se omejuje prostorske ureditve, ki pomenijo dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo. Gozdne sestoje se postopoma preoblikuje, da bodo bolj odporni in hitreje obnovljivi.
(3)
Poplavna območja so v obvodnem prostoru Mislinje, Suhodolnice, Homšnice in Velunje. Poplavno ogrožena območja se varujejo s protipoplavnimi ukrepi na samih vodotokih, ohranjanjem retenzijskih površin v njihovi naravni funkciji in izgradnjo zadrževalnikov zalednih voda na obrobju naselij. Širitev naselij, gradnja objektov, urejanje turističnih in rekreacijskih objektov ter območij, gradnja nekaterih objektov komunalne infrastrukture (npr. pokopališča, odlagališča oziroma objekti za ravnanje z odpadki) se ne načrtuje na poplavnih območjih. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi strokovno preveritev in določitev območij visokih voda. Izjema so rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi za preprečevanje poplav, kot so ekstenzivni travniki in rekreacijske površine.
(4)
Občina leži na potresno manj aktivnem območju, saj se celoten teritorij občine nahaja znotraj cone potresne nevarnosti, ki jo karakterizira projektni pospešek tal vrednosti med 0,1 in 0,125 (potresno manj nevarna cona v primerjavi z drugimi conami potresne nevarnosti na območju Slovenije). Varstvo pred potresi je treba zagotavljati z ustreznim upoštevanjem opredeljene stopnje potresne nevarnosti pri načrtovanju in razporeditvi stavb in drugih objektov ter zlasti pri njihovem projektiranju. Objekte je treba graditi protipotresno v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s predmetno stopnjo potresne ogroženosti.
(5)
Vse hribovito ozemlje občine je v celoti izpostavljeno erozijskemu delovanju, ki zahteva protierozijske ukrepe. Pri prostorskih ureditvah in posameznih posegih v prostor so potrebni preventivni ukrepi z namenom, da se erozijsko delovanje čim bolj omeji. Pred izvedbenim planiranjem in arhitekturnim projektiranjem je potrebno pridobiti strokovne presoje in tehnične rešitve za zagotovitev zadostne stabilnosti objektov. Plazljiva območja se nahajajo na skoraj celotnem območju občine, razen na osrednjem, nižinskem delu občine. Plazovita območja se na območju mestne občine Slovenj Gradec pojavljajo v manjšem obsegu, na južnem oziroma jugozahodnem delu občine.
(6)
Druge morebitne naravne nesreče, ki jih je potrebno upoštevati in predvideti ukrepe za varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja, so še toča, žled in snegolom, nesreče pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče in vojna. Do neurij (nevihte, toča, nalivi, močni vetrovi) prihaja na območju občine predvsem v topli polovici leta. Škodo, ki pri tem nastaja, je treba zmanjšati z ustreznim načrtovanjem in gradnjo stavb (ostrešja, kritine) ter zmogljivim sistemom odvajanja padavinske vode.
(7)
Objekti in območja za potrebe zaščite in reševanja so v občini tista, ki jih je v primeru naravnih in drugih nesreč ter vojnega delovanja možno hitro preurediti oziroma uporabiti za potrebe začasne nastanitve prebivalstva, deponijo ruševin, pokop ljudi in živali ipd. Izbere se obstoječe odprte površine. Območji za potrebe zaščite in reševanja občinskega pomena ležita na južni in vzhodni strani mesta Slovenj Gradec na Dobravi in Legnu. Legensko območje je obenem namenjeno vajam civilne zaščite.