21. člen
(komunalno in vodno gospodarstvo)
(1)
Občina ima oskrbo s pitno vodo urejeno preko koncesije, na posameznih delih občine pa tudi z zasebnimi vodovodi. Glavni vir za zasebne vodovode predstavljajo zajetja.
(2)
Osnovni cilji na področju oskrbe z vodo so:
-
dobra, varna, zanesljiva in zadostna oskrba s pitno vodo, kar zajema tudi varstvo vodnih virov,
-
racionalno koriščenje vodnih virov in varčna poraba pitne vode,
-
uporaba manj kakovostne vode za tehnološke, protipožarne ipd. namene ter ponovna uporaba vode v gospodinjstvih in tehnoloških procesih,
-
medobčinsko povezovanje,
-
pri obstoječih velikih porabnikih vode vzpodbujanje uporabe najnovejših tehnologij in najboljših tehničnih rešitev pri pripravi in uporabi pitne ter tehnološke vode.
(3)
Območja, kjer oskrba s pitno vodo ni zadostno urejena, in predeli, kjer je predviden intenzivnejši poselitveni razvoj, bodo prednostno opremljena z novim vodovodom. Izgradnja novih vodovodov naj poteka usklajeno s stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko gradnjo ter v soodvisnosti od povečanja razpoložljivih črpalnih kapacitet. Obstoječe sisteme za oskrbo s pitno vodo je treba spričo dotrajanosti, neustreznih materialov cevi, neustreznih tlačnih razmer in izgub vode iz omrežja obnavljati in posodabljati ter jih povezovati v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme.
(4)
Lastna oskrba s pitno vodo pomeni na eni strani veliko bogastvo, sočasno pa tudi nevarnost za zdravje in življenje prebivalcev. Lastno oskrbo s pitno vodo premorejo zlasti nekatera območja gradnje v odprtem prostoru, ki nimajo določenega ureditvenega območja naselja.
(5)
Vodovod predstavlja hkrati tudi hidrantno omrežje, tako da so večja naselja v občini pokrita s požarno vodo. Na mestih, kjer je vodovod že dotrajan, bo potrebno pristopiti k postopnemu obnavljanju vodovoda.
(6)
Osnovno izhodišče ravnanja z odpadnimi vodami (fekalnimi, padavinskimi in tehnološkimi, v nadaljevanju: odpadne vode) je skrb za zaščito zdravja prebivalcev in za varovanje narave ter okolja, prvenstveno površinskih in podzemnih voda.
(7)
Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Vlade RS zavezuje občino k čimprejšnji in dokončni ureditvi fekalnega omrežja. Osnovni program Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v MOSG predvideva za območja poselitve, obremenjeno z 10.000 do 15.000 PE, torej mesto Slovenj Gradec, opremljenost z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do konca leta 2015. Za poselitev, katere obremenitev in gostota obremenjenosti okolja presegata primerjalno vrednost, pa je predviden dodatni program opremljanja z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo. Sem sodijo naslednja naselja ali njihovi deli: Legen, Mislinjska Dobrava, Podgorje, Slovenj Gradec, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Tomaška vas, Troblje, Turiška vas in Vrhe.
(8)
V območjih razpršene poselitve, kjer v glavnem ni možnosti priključevanja na kanalizacijsko omrežje, naj se odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda rešuje individualno z manjšimi tipskimi čistilnimi napravami.
(9)
Padavinsko vodo je treba čim dlje zadržati na mestu, kjer je padla (ponikanje – bogatenje podzemne vode), zaledne vode pa površinsko odvajati mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika. Odvajanje padavinskih voda s parkirnih in manipulativnih površin ter cest je treba voditi preko peskolovov in lovilcev olj.
(10)
Kakovostno predčiščenje tehnoloških odpadnih voda v industriji je pogoj za varno in uspešno delovanje biološke stopnje ČN. Za vsak gospodarski subjekt bo potrebno ugotoviti upravičenost in stopnjo predčiščenja. Poleg tega bo v proizvodnih obratih potrebno izvajati ukrepe v prid manjši potrošnji pitne vode, večkratni uporabi tehnološke vode, uporabi ekološko primernejših surovin ter uvajanju regeneracijskih in reciklažnih postopkov.
(11)
Upravljanje z vodami služi preventivnemu varovanju naselij in komunikacij pred poplavami, odvodnjavanju za potrebe hidromelioracij in odpravljanju posledic erozije ter hudourniškega delovanja. Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda ter s tem povezanim preprečevanjem škode in varovanjem človeških življenj je treba zadrževati vodo na mestu nastanka, aktivirati razpoložljive retenzijske površine, izvajati ustrezne hidrotehnične ukrepe in preventivno urejati erozijska območja v nestabilnih območjih.
(12)
Interes za varstvo pred škodljivim delovanjem vode se povezuje z interesom za kakovost vodnega okolja, na osnovi usklajenih rešitev pa se ustvarja pogoje za razvoj novih programov.
(13)
Pred izvedbo kakršnihkoli novih posegov in ureditev v vodnem in obvodnem svetu je treba nujno izvesti ustrezne sanacijske ukrepe za bolj učinkovito in okoljsko sprejemljivejše obvladovanje poplavne ogroženosti ter ustvarjanje pogojev za nove razvojne projekte in programe, vezane na vodni in obvodni prostor. Sanacija vključuje:
-
zagotovitev več možnosti za razlivanje vode ob visokem vodostaju (suhi in mokri zadrževalniki, razširitve struge);
-
spremembe kinete struge, ki bodo zagotovile ekološko sprejemljive minimalne pretoke vode v sušnih mesecih;
-
izvedbo ureditev, vgraditev v strugo in brežine, ki bodo zagotovile boljše življenjske pogoje (zavetišča, skrivališča) za ribe in druge vodne živali;
-
zagotovitev okoljsko sprejemljivo saditev in vzdrževanje obvodne vegetacije;
-
bolj dosledno kontrolo odvzema vode za energetsko izrabo (poostriti nadzor delovanja malih hidroelektrarn).
(14)
Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva:
-
da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost,
-
da je na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, možna rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti ali velikosti objekta,
-
da se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi,
-
da se ohranjajo retencijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda,
-
da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(15)
Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na poplavnem ali erozijskem območju oziroma zaradi poplav ogroženem območju se upošteva:
-
da te ureditve ne smejo sprožiti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov se usmeri k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov,
-
da se v obvodnih krajinah varuje naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati;
-
da so na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso določeni,dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim ter stanje vode,
da so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter drugi posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo splošni predpisi o vodah,
-
da se za varstvo pred delovanjem hudourniških voda in pobočnih erozijskih procesov izvajajo na delu občinskega prostora običajni, na delu pa zahtevni protierozijski ukrepi.
(16)
Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retencijske površine in mokrišča.
(17)
Poplavna ogroženost občine je največja na območju katastrofalnih poplav južno od mesta Slovenj Gradec ob rekah Mislinja in Suhodolnica, kjer se presežne vode razlivajo po dolini po kmetijskih površinah. Tudi ob sotočjih vodotokov s hudourniki se ob močnem deževju pojavljajo prostorsko obsežnejše poplave.
(18)
Razmere v porečju lahko izboljšajo tudi integralni sanacijski ukrepi – novo predvidene zajezitve, potencialna naravna kopališča, ki ob upoštevanju okoljskih in hidroloških kriterijev prispevajo tako k obvladovanju vodnih ujm kot k biološki kakovosti vodnega okolja in programski zanimivosti vodnega okolja za človeka (nova programska jedra na Jenini in Mislinji).
(19)
Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča splošno rabo vodnega dobra razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa Zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(20)
Cilje na področju urejanja voda in vodne infrastrukture je moč učinkovito doseči z usklajenim načrtovanjem namenske rabe prostora ter prometnih, krajinskih, kmetijskih, gozdnogospodarskih in drugih ureditev.